Mnogim staršem je žal, da najstniki s Cerkvijo prekinjajo sodelovanje. Najstnik se ne pusti več voditi po naših željah, temveč začenja ob ljudeh močneje upoštevati svoje občutke, pomisleke, opažanja, nestrinjanja, neskladja. Glede Cerkve pogosto navajajo težave v smeri sitnarjenja, dolgočasja, rigidnosti, grobosti … Kljub temu, da vemo, da otroci pravilno doživljajo, pa se staršem zdi sporno, da ne sodelujejo. Nanje začnejo pritiskati, da mora biti prostovoljec, mu moralizirati, da je veliko prejel in da naj sedaj vrača itn. Večinoma jih skrbi, da bo najstnik brez aktivnega sodelovanja v Cerkvi slabo odraščal, da bo zanemaril duhovni vidik, pa tudi to, kaj bodo rekli drugi. Če se teh strahov ne zavedajo, jim zožijo pogled, kar se odraža v pritiskanju, vzbujanju krivde, prelaganju lastnega občutka razočaranja na najstnike ipd. Vse to je čustvena manipulacija, ki škodi zdravemu razvoju.

Uporništvo in prevrednotenje naših vrednot je zanje normalno in zdravo. Za nas je pomembn...