Rudnik živega srebra v Idriji je bil v časih pred industrijsko revolucijo največji in najdonosnejši proizvodni obrat v habsburških dednih deželah. V Evropi sta delovala vsega dva rudnika te vrste, poleg idrijskega še oni pri mestu Almadén v jugozahodni Španiji. Živo srebro je bilo strateška surovina za pridobivanje srebra in zlata v španskih kolonijah v Mehiki in Peruju, na ogromnem denarnem toku iz tega vira pa so temeljili začetki industrijske revolucije in kapitalizma v zahodni Evropi. Idrijski rudnik je bil zato mednarodnega pomena in so se zanj že zgodaj zanimali tujci. Prva poročila o njem so bila npr. objavljena v Franciji sredi 17. stoletja. Poklicni častniki francoske vojske iz Bonapartove generacije so se v desetletjih pred francosko revolucijo seznanjali z Idrijo in njenim rudnim bogastvom kar v kadetnici, iz učbenika naravoslovja. Če vemo, da je imel Napoleon izjemen spomin, nam je razumljivo, zakaj je Idrija v obdobju od prve francoske zasedbe naših krajev (1797) do propad...