Slovenska narečja odlikuje izjemna raznolikost. V njih se zrcalijo zgodovina jezikovnih stikov, večjezičnost naših prednikov, kultura in način življenja posameznih skupnosti. Z izginotjem narečja zato ne izgubimo le posebnih besed, glasov ali slovničnih oblik, temveč tudi enega od načinov, kako ljudje doživljamo svet, vzpostavljamo medosebne odnose in izražamo pripadnost svoji skupnosti.

Odnos do narečij se je v zadnjih desetletjih precej spremenil. Danes narečja radi predstavljamo kot dragoceno kulturno dediščino in znamenje lokalne pripadnosti, vendar so njihovi govorci v določenih okoliščinah še vedno lahko deležni predsodkov. Narečij zato ne smemo razumeti kot nasprotja knjižnemu jeziku, temveč kot del raznolikega jezikovnega repertoarja posameznika. Knjižni jezik je naša skupna jezikovna različica, v kateri se izpopolnjujemo vse življenje, narečje pa je za marsikoga predvsem jezik domačnosti in bližine.

Toda ali je biti ponosen na svoje narečje dovolj za njegovo prihodnost? Narečj...