Vse to je nasmejani Domen Blatnik, o katerem bomo še veliko slišali. Pravi, da se ljudje ob njem počutijo sproščeno. Potrjeno!

Mnogi mladi sanjajo, da bodo slavni igralci, a jih potem mine. Kako ste vi pristali na odru?

Kot otroci smo poleti s sosedi, bratom in sestro na dvorišču vedno organizirali predstavo. Zjutraj smo začeli delati in zvečer smo imeli predstavo. Vedno sem hotel glavno vlogo. Krasno otroštvo sem imel! V najstniških letih pa mi je bilo vseeno za igranje. Govoril sem, da je to za punce.:) Takrat sem hotel biti samo košarkar. Še zdaj sem v precepu – zelo rad imam košarko, še vedno treniram otroke in zelo uživam pri tem. Če bi moral izbirati med igro in košarko, ne vem, kaj bi izbral.

Po srednji šoli sem se preizkusil v improvizaciji. Takoj mi je bilo všeč. Imel sem manj treme kot drugi, zelo hitro sem napredoval. Na prvem nastopu sem doživel, kako dobro je stati na odru, koliko lahko ljudem daš, da se imajo dobro. To je – ne, koliko bo...