V zadnjih nekaj desetletjih se je v Sloveniji zgodilo več procesov pastoralnega načrtovanja, vsak od njih pa je prinesel tudi kak pomemben dokument. Na prelomu stoletja smo dobili dokument Izberi življenje, leta 2012 pa pastoralni načrt Pridite in poglejte. Nastalo je tudi več podobnih, manj odmevnih dokumentov na škofijskih ravneh in pa takšnih, vezanih zgolj na posamezna področja.

Velika večina teh dokumentov pa ima eno skupno lastnost: le redki sklepi, ki so v njih zapisani, so se kasneje tudi uresničili. Papežev jesenski sklic sinode z naslovom Hodimo skupaj je tako mnoge v Sloveniji, vključno z menoj, navdal z mešanimi občutki. Po eni strani so bili to občutki: »Odlično, to je to, kar Cerkev potrebuje!«, po drugi pa dvomi, češ: »Ah, spet se bo tresla gora, rodila pa miš.«

Tokrat je nekaj drugače. Že branje spremnih dokumentov sinode pa daje slutiti nekaj drugačnega. Glavni poudarek tega triletnega procesa ni na dokumentu, ki bo na koncu nastal, ampak na poti...