Darovanje imam v krvi – napis, ki ga je prebrala, ko so jo še kot deklico starši vzeli s seboj na krvodajalsko akcijo, jo je nenehno spremljal in kot študentka je tudi sama prvič sedla na krvodajalski stol – in zatem vsake štiri mesece. Redko se je s tem hvalisala. Da je bila spet »v akciji«, smo sodelavci – v skoraj četrt stoletja, odkar je sodelavka Družine – izvedeli v dveh primerih: ko je bilo treba koga spodbuditi, da naredi korak v tej smeri, ali ko je na Zavodu za transfuzijo prebrala kakšno zanimivo misel. Tako smo v začetku oktobra na njenem družbenem omrežju s plakata prebrali: Preden vam šef spije vso kri, jo darujte in pripisano številko – osemdesetič.

Dvajset minut in štiri decilitre

Bernarda Mali je krvodajalka že četrt stoletja. »Dvajset minut časa in štiri decilitre – tako malo, nekomu pa to pomeni življenje,« opiše krvodajalstvo in z značilnim hudomušnim nasmehom pristavi, da so domači, starši, brat in sestra, »vsi A nega...