Nejeverni menih
Nejeverni menih
Pričevanja o evharističnih čudežih, ki v ljudeh utrjujejo vero v Jezusovo resnično navzočnost pod podobo kruha, segajo v prva stoletja krščanstva. Poseben Božji dotik je doživel neki menih, ki je živel po vzoru sv. Antona, opata v egiptovskem Sketeju. Delo mu ni bilo tuje, pomanjkljivo pa je bilo njegovo poznavanje vere. Nekega dne se je s sobratoma zapletel v pogovor o sveti evharistiji. Menih je odločno zatrjeval, da kruh, ki ga prejmemo, v resnici ni Kristusovo telo, temveč le simbol tega telesa. Brata sta mu nasprotovala in mu skušala dopovedati, da njegovo prepričanje nasprotuje verski resnici, on pa je trmasto ponavljal: »Dokažita mi, kar zatrjujeta.« Namesto da bi se z njim prepirala, sta brata začela moliti za Božje znamenje. In res: pri sveti maši se je med po-
svetitvijo na mestu hostije pokazal Jezušček. Ko jo je duhovnik dvignil, se je prikazal še angel, ki je z mečem presekal Jezuščka; ko je hostijo prelomil, pa je v kelih stekla kri. Angel je okrvavljene koščke odnesel men...



