Minuli teden so mediji namenili obilo pozornosti strankarskim odzivom na kopico zahtev, oblikovanih v civilnodružbeni pobudi, ki si je nadela ime Glas ljudstva. Namen teh zahtev naj bi bile »korenite« (torej z drugo besedo radikalne?) družbene spremembe, kot jih zagovarjajo v paleti več kot sto bolj ali manj (ne)znanih organizacij, ki jih, tako se vsaj zdi, povezujeta predvsem dva motiva: nasprotovanje sedanji oblastni garnituri in zagovarjanje t. i. progresistične agende.

Ta združba je pred dobrim mesecem dni na politične stranke, ki se nameravajo potegovati za naklonjenost volivcev na prihajajočih državnozborskih volitvah, naslovila kopico zahtev s številnih področij (od svobode medijev do izobraževanja, od kulture do zelene infrastrukture), z dodatno zahtevo, naj se do njih enoznačno opredelijo. Tiste, ki se prepoznavajo v nazorskem obnebju tega dela civilne družbe, so to večinoma tudi storile in velik del zahtev izrecno podprle. Pravzaprav pohvalno ravnanje, saj tudi t...