O Alešu Lokarju bi bilo treba navesti mnogo več izčrpnih podatkov, da bi prikazali njegove zasluge kolikor toliko celovito. Najprej podatek, da je bil dolgo let glavni urednik tržaške kulturne revije Most in sočasno asistent na Fakulteti za ekonomijo tržaške univerze, pozneje redni profesor blagoznanstva na univerzi v Anconi. Po miselnosti je bil nagnjen k sistematičnosti in je bil torej znanstveni pristop zanj povsem naraven način dela. Obenem je bil kritičen katoličan, privrženec koncilske prenove, pa dialoga znotraj manjšinske skupnost v Italiji in bil je vedno pripravljen pozabiti na pretekle zamere in gojiti duha dialoga ter sodelovanja, kar je za manjšino in majhen narod nujnost, če hoče preživeti.

Posebno se je zavzemal za vseslovenski dialog v smislu povezovanja in sodelovanja kulturnikov matice s tistimi v zamejstvu in zdomstvu (zaradi njihovih raznovrstnih in bogatih izkušenj v t. i. velikem svetu zanj posebno dragocenih; rad je sodeloval z geografom Jož...