Pred nami je praznik vseh svetih ali dan spomina na mrtve. Trgovine so že polne sveč, police se šibijo od ikeban in krizantem. Ljudje se že dogovarjajo, kako in kdaj bodo hiteli na grobove, vmes pa izkoristili še nekaj prostih dni za skok do morja! V vsem tem vrvežu pa srečamo ljudi, ki so v obdobju žalovanja, saj so izgubili ljubljeno osebo in se jim zdi, da se je čas ustavil … Ja, med nami je veliko žalujočih, in čeprav ne nosijo več črne obleke kot nekoč in svojo žalost skrivajo za umetnimi nasmehi, za neko aktivnostjo ali z begom v samoto, ostanejo nerazumljeni in nesprejeti za večino družbe.

V knjigi Patricka O'Malleyja Pot žalovanja – Kako v žalosti izgube najti svojo zgodbo ljubezni pisatelj zapiše, da »žalujoči hrepenijo po skupni valovni dolžini, še posebej, če so njihovi možgani zmedeni in neurejeni, preplavljeni z najrazličnejšimi mislimi in občutki«. To pomeni, da potrebujejo ljudi, ki bodo ob njih, čeprav niso terapevti, niti ne poz...