»Država mora biti namreč nevtralna do vseh verstev.« Ustavno sodišče Republike Slovenije, U-I-68/98 

Ti dve besedi, »do vseh«, sta bistveni. Če smo se odločili za versko nevtralno javno šolo, potem mora biti merilo enako ne glede na to, katera vera je pred nami. Če konfesionalna dejavnost ne sodi v javno šolo, potem to velja za krščanstvo, islam, judovstvo in vsako drugo vero. Če zaradi svobode vesti dopuščamo razumne prilagoditve, morajo tudi te temeljiti na jasnih in enakih merilih. Pri tem pa je treba paziti še na drugo nevarnost. V želji po nevtralnosti lahko začnemo kot versko opredeljevanje obravnavati tudi tisto, kar je že zdavnaj postalo sestavni del zgodovinskega in kulturnega spomina nekega naroda. In prav pri krščanstvu je ta meja za Slovenijo posebej pomembna. 

Nevtralnost ni kulturna amnezija 

Slovenski prostor ni nastal včeraj in tudi slovenska kultura se ni začela z ustavo samostojne države. Stoletja so jo oblikovali jezik, pokrajina, družina, lokalne skupnosti, običaji...