Njeno ime v grščini pomeni »čista, nedolžna«. Mnogi povezujejo sv. Nežo (Agnes) z jagnjetom, s katerim je pogosto upodobljena – saj je agnus latinska beseda za jagnje. Oba pomena sta primerna za to svetnico iz prve krščanske skupnosti, ki je umrla mučeniške smrti stara komaj dvanajst ali trinajst let.

Čeprav so Nežino zgodbo skozi stoletja okrasili z legendami, pa zgodnje in zanesljivo poročilo navaja, da je bila temeljna krepost njenega kratkega življenja čistost. O Neži vemo, da je bila umorjena z ognjem ali z mečem (mozaik v veličastni baziliki sv. Neže v Rimu jo prikazuje z enim in drugim) in da se je uprla vsem napadom na svojo deviškost. Pri Neži lahko spoznamo, kaj je bistvo nedolžnosti: čistost duše, ki se izraža tudi v čistosti telesa. Bistvo Nežine čistosti se ohranja tudi v srcu škofovske službe: vsako leto na god sv. Neže blagoslovijo dva jagnjeta; njuna volna se nato ostriže, splete in vtke v palije, ki jih papež izroči nadškofom kot znak njihove zvestobe poglavarju Cerkve. Zaradi Nežinega velikodušnega sprejemanja mučeniške smrti v tako rosni mladosti je bil v četrtem stoletju njen god uvrščen v cerkveni koledar.


Naš ljubi Oče, po priprošnji sv. Neže Rimske te prosim, da mi ohraniš čistost telesa in duše.