Nika se je v Planico vrnila nekaj mesecev po zgodovinskem poletu, s katerim je zaznamovala žensko različico tega športa. Marca letos je pristala pri 242,5 metra in s tem postavila nov svetovni rekord. Dosežek je zdaj dobil tudi trajno obeležje. 

Odkritje kipa Nike Prevc, najboljše slovenske smučarske skakalke in aktualne svetovne rekorderke, ki je potekalo v okviru dogodka Laško Gremo v hribe. FOTO: Siniša Kanižaj/STA

Nika cilja na še daljši rekord v Planici

Za izdelavo kipa je poskrbel kipar Tadej Brglez, ki pri svojem delu uporablja motorno žago in iz lesenih debel ustvarja skulpture. »Sem bil počaščen, ko so me poklicali za izdelavo. Izdeloval sem ves teden. še dve nočni izmeni sta bili potrebni, da sem lahko končal pravočasno,« je dejal Brglez, ki je izdelal tudi Domnov kip. »Motorke čakajo na naslednji rekord. Ni problema,« je še v šali dodal.

Kip Nike Prevc so umestili tako, da ponazarja dolžino njenega rekordnega poleta na letalnici bratov Gorišek. Čeprav stoji nekoliko nižje od mesta, kjer je pristala, je postavljen ob boku Domnovega kipa. »Sem že razmišljala, da stoji malo prenizko. Sama bi ga prestavila višje, ampak upam, da se bo to čez leta lahko spremenilo in da bo kip sam prišel nižje,« je svoje želje zaupala Nika ter dodala: »Domen mi je vedno bil in mi je še vedno velik vzor, tako kot brat in kot skakalec.«

Na odkritju kipa je bil prisoten tudi Nikin brat Domen Prevc. FOTO: Siniša Kanižaj/STA

Franci petek o prelomnem dosežku, ki je dobil trajen spomin

Leseni kip sta danes, 29. avgusta, skupaj odkrila Prevc in direktor Zavoda Planica Franci Petek. Ob tem je Petek poudaril pomen dosežka tako za slovensko smučarsko skakanje kot za celotno Planico, poroča STA. »Obeležili smo veličino dogodka, ki se je zgodil marca letos. Takrat se je osmislila vsa srčnost, vizija, predanost in znanje slovenskih skakalnih delavcev in skakalcev. Po bratu Domnu je rekord postavila tudi Nika Prevc,« je dejal Petek. 

Uroš Zupan na levi in Franci Petek povsem na desni. FOTO: Siniša Kanižaj/STA

Ob tem je poudaril, da je bil njen rekord tudi potrditev dolgoletnega dela in prizadevanj, da bi ženske dobile možnost poletov v Planici: »Potrdila si, da trud ni bil zaman, ko smo čakali, kdaj bodo tudi ženske lahko letele v Planici. Za slovenske skakalce je Planica svetišče, upravičeno pa je nanjo ponosen ves slovenski narod.«

Planica kot kraj rekordov

Petek je ob tem spomnil, da zgodovina Planice sega precej dlje od rekordov, ki so jih v zadnjih letih postavljali slovenski tekmovalci. Prav v dolini pod Poncami sta bila dosežena tudi prva človeška skoka prek 100 in 200 metrov. 

Planica je ob odkritju kipa privabila številne obiskovalce. FOTO: Siniša Kanižaj/STA

»Tistim, ki nam je bilo dano leteti, razumemo, koliko znanja in vztrajnosti je potrebnega, da človek telo in duha izostri do te mere, da poseže po božanskih občutkih, ki jih da polet s smučmi. Ni veliko področij, kjer smo Slovenci vodilni v svetu, pri smučarskih poletih smo. Današnja generacija dokazuje, da smo se sposobni kosati z največjimi,« je še dejal Petek.

Razstava o zgodovini ženskih skokov

Danes pa v Planici niso obeležili zgolj dosežka Nike Prevc. V osrednji stavbi Nordijskega centra so odprli tudi razstavo, posvečeno razvoju ženskih smučarskih skokov. Postavitev prikazuje pot ženskega skakanja od prvih mednarodnih tekmovanj do današnjega časa. Med predstavljenimi mejniki so svetovna prvenstva, olimpijske igre, osvojeni kristalni globusi ter razvoj ženskih smučarskih poletov in svetovnih rekordov.

Razstava o razvoju ženskih smučarskih skokov, ki je na ogled v Nordijskem centru Planica. FOTO: Siniša Kanižaj/STA

Razstava med drugim prikazuje razvoj ženskih poletov in pot, ki je skakalke od letalnice v Vikersundu pripeljala tudi do Planice. Poseben del je namenjen pomembnim imenom ženskih smučarskih skokov, med njimi japonski tekmovalki Sari Takanashi, ki je s svojo kariero pomembno zaznamovala svetovni šport.

Zgodba ženskih skokov, ki premika meje mogočega

Direktor Smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan je ob odprtju poudaril, da je zgodba Nike Prevc del precej širše zgodbe ženskega športa v Sloveniji. »Obeležujemo zgodbo ženskih skokov v Sloveniji, zgodbo vztrajnosti, prebojev in poguma deklet, ki so premikale meje tega športa.« Po njegovih besedah je tudi Planica skozi desetletja ostajala prostor, kjer so se premikale meje in pisala zgodovina smučarskih skokov.