Ime praznika Gospodovo razglašenje izhaja iz grške besede »epifanija« in pomeni prikazati, razodeti ali zasvetiti se. Izraz v Svetem pismu pomeni čas in kraj, v katerem se ljudem razodeva osebni Bog.

Otroke povabimo k hišnim jaslicam in začnemo Bogoslužje z znamenjem križa. FOTO: Tatjana Splichal

»Njega, ki so ga Modri počastili, ko je kot dete ležal v jaslih, molimo mi, ko kot vsemogočni Bog vlada v nebesih. Zakaj nebeškega kraljestva ne bodo deležni zaspanci, marveč taki, ki bedijo in si prizadevajo Božje zapovedi spolnjevati,« je v enem izmed svojih nagovorov praznik opisal papež Leon Veliki.

Lahko zapojemo pesem: Tam stoji pa hlevček – Glejte trije kralji ali pa Na kamelah jezdijo. FOTO: Tatjana Splichal

Običaji na praznik

Praznik spremljajo tudi različni običaji, med katerimi je še danes najbolj pogosto trikraljevsko koledovanje, se je pa med običaji pritaknilo tudi malo vraževerja. Ponekod je namreč veljalo prepričanje, da se tistemu, ki jih je prej vse življenje vdano časti, prikažejo tri dni pred smrtjo, da se lahko pripravi nanjo.

Odlomek iz evangelija

V Svetem pismu obisk svetih treh kraljev opisuje evangelist Matej. Po poizvedovanju pri kralju Herodu v Jeruzalemu »so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo« (Mt 2,9-12).