Župljani so začutili globoko olajšanje ob tradicionalnem dogodku, zaradi katerega je bilo mesto 16. decembra ves dan »na trnih«: čudež v neapeljski stolnici se namreč ni zgodil v jutranjih urah, kot je najbolj običajno, temveč ob 17. uri in 40 minut po krajevnem času.

Domači duhovnik Gregorio Vincenzo je relikviarij s svetnikovo krvjo ob 9. uri izpostavil v češčenje vernikom, vendar je kri do popoldneva ostala v trdnem stanju. Po čudežu so utekočinjeno kri krajevnega zavetnika prenesli v kapelo zakladnice stolne cerkve, kjer so obhajali slovesno sveto mašo.

Čudež krvi se zgodi, ko se strjena masa svetnikove krvi, ki jo hranijo v posebni ampuli, povsem utekočini in prekrije celotno steklo relikviarija. FOTO: Photo 2023/Wikimedia Commons

Čudež krvi se zgodi, ko se strjena masa svetnikove krvi, ki jo hranijo v posebni ampuli, povsem utekočini in prekrije celotno steklo relikviarija.

Ta izredni dogodek se od leta 1389 ponavlja ob treh priložnostih: vsakega 19. septembra, na svetnikov god; 16. decembra, na obletnico, ko je škof in mučenec meščane Neaplja leta 1631 posvaril pred izbruhom Vezuva in tako preprečil najhujše posledice naravne katastrofe, ter na soboto pred prvo nedeljo v maju, v spomin na prenos njegovih posmrtnih ostankov v Neapelj.

Izročilo pravi, da so 16. decembra 1631 neapeljski verniki v procesiji nosili relikvije svojega zavetnika, da bi preprečili izbruh vulkana Vezuv, ki bi uničil mesto. Med procesijo se je lava čudežno ustavila in ta dogodek je odtlej znan kot »čudež laikov«.

V zvezi s »čudežem krvi« obstajajo številni poskusi naravoslovnih razlag, vendar doslej še nobena ni dosegla splošnega priznanja.

Proces utekočinjanja krvi včasih traja več ur ali celo nekaj dni, včasih pa se sploh ne zgodi, kar si Neapeljčani razlagajo kot slabo znamenje, kot recimo leta 1939 pred izbruhom druge svetovne vojne. Verniki utekočinjenje pozdravijo z vzklikom »Čudež se je zgodil!«, pristopijo k oltarju in poljubijo relikvijo, nato pa v zahvalo zapojejo Te Deum, medtem ko se nadškof Neaplja, kardinal Domenico Battaglia, z relikvijo v roki sprehodi po cerkvi.

V zvezi s »čudežem krvi« obstajajo številni poskusi naravoslovnih razlag, vendar doslej še nobena ni dosegla splošnega priznanja. Čudež naj bi se dogajal že najmanj od leta 1389, ko je bil prvič zabeležen.