Nova energija v Vatikanu

Papež Leon XIV. je v začetku tega meseca na položaj prefektinje Dikasterija za komunikacijo imenoval laikinjo iz ZDA, Mario Montserrat Alvarado (položaj bo prevzela 1. novembra). Gre za prvo laikinjo na čelu enega od glavnih vatikanskih uradov. Prva ženska na takem položaju je bila s. Simona Brambilla, ki od lani vodi Dikasterij za ustanove posvečenega življenja, prvi laik pa predhodnik Alvaradove, italijanski novinar Paolo Ruffini, ki ga je papež Frančišek imenoval leta 2018. Leon XIV. z imenovanjem tako nadaljuje smer reforme vatikanske kurije, ki je med drugim redovnicam, laikom in laikinjam odprla pot do vodstvenih vlog. Dikasterij za komunikacijo je odgovoren za vatikanske medije (spletni portal Vatican News, Radio Vatikan, časnik L'Osservatore Romano, Vatican Media), pa tudi za tiskovni urad Svetega sedeža, vatikansko založbo, tiskarno in filmski arhiv. Iz Mehike do Washingtona Maria Montserrat Alvarado, ki jo na kratko kličejo Montse, je z 39 leti tudi daleč najmlajša med prefekti, ki so neke vrste papeževi »ministri« za različna področja. Rodila se je v glavnem mestu Mehike, kjer ima še vedno veliko sorodnikov, a se je njena družina že kmalu preselila v Miami v ZDA. Izkazala se je za nadarjeno in je v dveh letih končala štiriletno srednjo šolo. Kot je pred dvema letoma povedala v pogovoru za Renewal Ministries, je iz Mehike s seboj prinesla predanost gvadalupski Mariji, njen najljubši spomin iz otroštva pa je nedeljska družinska molitev rožnega venca. Njen prvi študij še ni kazal na njeno kasnejšo kariero: diplomirala je iz glasbenega gledališča na Floridski mednarodni univerzi. Povedala je, da je svoj talent povezala tudi s služenjem kot kantorica v župniji. Toda škof ji je svetoval, naj gre naprej. Sprejela je izziv in odšla na študij političnih znanosti na Univerzo Georgea Washingtona v ameriški prestolnici. Za versko svobodo Da je bila izbira pravilna, se ji je potrdilo, ko je prišla v stik z organizacijo Becket Fund for Religious Liberty, ki nudi pravno podporo v primerih kršenja verske svobode, od vprašanj pravice verskih ustanov do poslovanja v skladu s svojimi načeli, do pravice zapornikov, obsojenih na smrt, ter duhovnega spremljanja v zadnjem trenutku. Čeprav ni pravnica, je pomagala ekipi pri strateškem komuniciranju in vodenju sodnih kampanj ter opravljala različne vodstvene vloge. Dosegli so dvanajst odmevnih zmag na vrhovnem sodišču ZDA, kar Alvaradova pripisuje izjemni ekipi. Kot pravi, je v tem času tudi stopila iz »katoliškega mehurčka«, saj so njeni sodelavci izhajali iz različnih verstev: »Naučila sem se, da ni potrebno, da vsi molimo na isti način, ampak da vsak sledi svojemu izročilu in drugim pokaže svojo prakso.« Njihovo delo so spremljali tudi duhovni boji, zato je postala občutljiva za realnost zla: »Videla sem, da hudič obstaja in poskuša izkoristiti vse naše negotovosti, krhkosti, vse, česar ne izročimo Gospodu.« Občutek za Cerkev Alvaradova pravi, da se ni nikoli kaj dosti spraševala, kje je njeno pravo poslanstvo, ampak je enostavno sledila temu, kar je prednjo postavil Gospod. Pred tremi leti jo je čakal nov korak: imenovali so jo za predsednico in glavno operativno direktorico EWTN News, informativnega oddelka mreže Eternal World, ki je največja katoliška medijska organizacija na svetu z enajstimi globalnimi televizijskimi kanali v več jezikih in 160 državah po vsem svetu, poleg lokalnih televizij, radijskih postaj, spletnih portalov in založbe. Mreža, ki velja za konservativno usmerjeno, je znana tudi po tem, da so v nekaterih oddajah zelo kritično poročali o papežu Frančišku. Tisti, ki poznajo Montse Alvarado, pravijo, da ni ideološko enostranska, ampak jo krasi močan občutek za Cerkev. »Srce Katoliške Cerkve ne spada v nobeno politično 'škatlo',« je nekoč izjavila: katoliška stališča se po njenem ne ujemajo tesno ne z liberalno, ne z desno politiko. S svojimi povezavami s konservativnimi organizacijami (npr. Acton Institute) lahko deluje kot most do desno usmerjenih ameriških katoličanov, ki so se v zadnjih letih morda počutili nekoliko odrinjeni, a imajo v ZDA veliko medijsko in finančno moč. Pomembna je tudi njena izkušnja priseljenke v ZDA (držav-ljanstvo je pridobila leta 2008). V nekem pogovoru je dejala, da Cerkev zagovarja pravico držav do nadzora na meji, a uči tudi radikalno gostoljubje: »Ni kriminal, če si želiš boljše življenje.« Česa bi se bala? Toda njene glavne prednosti, ki so verjetno pretehtale pri imenovanju za prefektinjo, so energija, motiviranost in kompetentnost v voditeljskih vlogah, kar ji bo prav prišlo pri vodenju dikasterija, ki se spopada s kadrovskimi in finančnimi težavami. Izbira Montse Alvarado kaže, da želi papež v kurijo vpeljati več »ameriške« učinkovitosti in spremeniti kulturo v Vatikanu. Ob imenovanju je povedala, da se veseli izziva: »Komaj čakam, da bom nadaljevala pomembno delo krepitve dikasterija v duhu prijateljstva in upanja, da bo lahko še naprej služil Cerkvi v Rimu in povsod drugod pri posredovanju Jezusa svetu.« Izziv ne bo majhen. V nekem pogovoru je razkrila, da preobremenjenost rešuje tako, da zvečer moli nad »škatlo«, kamor položi nedokončano delo: »Izhajam iz spoznanja, da ne morem narediti ničesar, da bi me prenehal ljubiti. … Stvari te lahko preplavijo samo takrat, ko se zanašaš na svoje lastne moči. Če se zanašaš na Gospoda, potem se ne bojiš. Česa pa?«

Dostop do članka (47174)

Nova energija v Vatikanu

Nova energija v Vatikanu

Iz Mehike do Washingtona

VELESOVO, ADERGAS – Seminar s patrom Marinkom

Okno šteje zaradi svetlobe

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.