Nadvse okrašeno šmarško »katedralo« so tako do kraja napolnili (in mnogi še ostali zunaj) župljani in romarji od blizu in daleč, da bi prejeli novomašni blagoslov. Za novo mašo velja iztrošiti čevlje, so rekli včasih. Z novomašnikom Matijo Golobom so k oltarju pristopili brat Martin, strica pomožni škof Franc Šuštar in Alojz Golob, bratranec Janez Pavel Šuštar, župnik Marko Mohor Stegnar ter več kot dvajset duhovnikov z vrsto liturgičnih sodelavcev. Ceremoniarja sta bila Luka Anžič in Timotej Fijavž Vivod, nedavno posvečeni diakon. V prvih klopeh so ga spremljali starši, bratje z družinami, svojci, prijatelji in devetdeset narodnih noš. Novomašni križ je novomašniku Matiju podaril brat Tomaž. Ob koncu maše se je novomašnik še osebno zahvalil staršem, bratom z ženami, pevcem, pritrkovalcem …, vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je slavje uspelo.

Prihod v cerkev. FOTO: Jože Potrpin

Duhovniški poklic je dar

Novomašni pridigar pa je bil njegov brat Martin, župnik v Grosuplju, v zadnjem času eden najbolj znanih duhovnikov v Sloveniji. Namenil mu je iz bratskega srca vrsto dragocenih in poglobljenih priporočil. Kot prvo pa je izpostavil, da je hvaležen Bogu, da se je ozrl na naše ljudstvo in poklical v vrsto duhovnikov njegovega rodnega brata Matija. »Vedno izhajajmo iz hvaležnosti, ki naj v naših srcih prebudi ganjenost nad veličino Božjega dotika. Tudi ti, Matija, kot mi vsi se zavedajmo, da so vera, sveti krst, daritev svete maše, darovi svetega Duha, zakrament mašništva ... neskončen dar Boga. Živi iz hvaležnosti, da si in da smo vredni tega. Čeprav nismo v resnici, pa nas je Jezus s svojo odrešitvijo in neskončno usmiljenostjo naredil vredne. Duhovniški poklic je dar. Ni zaslužen, ni kupljen, ni zlobiran, ni izsiljen, ampak je mogočno povabilo Boga in Bogu hvala, Matija, si bil dovolj pogumen in odločen, da si sprejel to vabilo. Nekateri si še poročiti ne upajo, ti pa si si upal iti za duhovnika. Ja, potrebno je veliko poguma.«

Matijevi najbližji. FOTO: Jože Potrpin

Le eno je potrebno

Izhodišče njegovega nadaljnjega razmišljanja je bil prebrani evangelij, ko je rekel Jezus Marti, ko je potožila, da mora sama vse delati, »le eno je potrebno«, kar pa je tudi Matijevo novomašno geslo – Eno je potrebno! »Res je le eno potrebno, in to je biti Jezusov. Sedeti pri njegovih nogah. Ga poslušati in se od njega učiti,« je poudaril. Da bi bil duhovnik oče, učitelj. Čeprav je le eno potrebno, pa je treba delati. Zato je bil Martinov prvi nasvet: »Ne šparaj se. Bodi deloven. Ustvarjaj, ne popuščaj, tudi ko boš zmatran, naredi, kar je treba narediti.« A pred letenjem naj se Matija vedno ustavi pred Jezusom. »Mene osebno zelo nagovarja drža sv. Matere Terezije, ki je pred svojim delom klečala pred Jezusom v cerkvi. To ni samo potrebno, ampak nujno. Tudi tvoj celibat bo dobil smisel, težo in vrednost, ko boš z vsem srcem in telesom živel duhovništvo. Ne na pol. Ne samo tisto, kar ti paše, ne samo vidnih, ampak tudi nevidnih stvari se loti. Loti se vsega dela, menjaj strehe, urejaj pisarno, pometaj in zalivaj rože, pomagaj delavcem, prinašaj hrano, prazni greznice, pač, kar je potrebno. A ne pozabi: črpaj pri Jezusu. To je res potrebno. Ne samo potrebno, to je nujno.«

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Drzen v Gospodu

Še posebej pa je novomašni pridigar bratu, novemu duhovniku, svetoval, naj ohrani pogum. »Duhovništvo ni za mevže. Tudi za kristjana ni preveč simpatično, če je mlahav, neodločen in preplašen. Strahovi bodo prišli. Dvomi o tem, ali boš zmogel, ali je neka misel ali ideja primerna, ali bo rodila sadove ali ne. Strah, kaj bodo rekli, strah pred tem, ali bo uspelo. Strah pred sovražniki. Edini strah, ki nam je dovoljen, je strah Gospodov. Boj se greha! Za zgled si vzemi tvojega dobrega prijatelja, Božjega služabnika Friderika Baraga. Kakšen pogum je moral imeti ta misijonar, da je zapustil nežne dolenjske gričke in šel med popolnoma tuj svet. Ni narobe, da si malo drzen. Drzen v Gospodu. Kristjan s Kristusom izziva v tem svetu, zato boš deležen nasprotovanj, šikaniranj, žaljivih besed, tudi groženj. Ne boj se! V Bogu se vse zmore. Premišljuj, kako Jezusu daješ svoje življenje. Bog ti bo dal moči. Pa smo spet pri Mariji, tej iz Betanije, ki posluša Jezusa. Pri njem najdi pogum.«

Nadvse okrašeno šmarško »katedralo« so do kraja napolnili župljani in romarji od blizu in daleč, da bi prejeli novomašni blagoslov. FOTO: Jože Potrpin

Dajaj in bodi dober

In naj ne bo skopuh in »škrt«, to ljudje težko odpustijo, ga je spomnil. »Včasih pa boš imel občutek, da te ljudje trgajo, nič hudega. Naj te imajo. Zato pa si. Da boš to zmogel, je pa res potrebno, da si najprej res Jezusov. K dobroti in srčnosti spada tvoj čas. Čas je peščena ura, zato ne zapravljaj časa za nepotrebne stvari. Gotovo je zelo dobro naložen čas, če ga daruješ bolnim, ostarelim, ubogim, delu z mladimi in otroki ..., dokler boš do njih pozoren, se ti ni treba bati za duhovniški poklic. Sicer pa, kot duhovnik, za koga boš šparal? Zato dajaj in bodi dober.«

Pridigal je Matijev starejši brat Martin Golob. FOTO: Jože Potrpin

Dokaz za Boga – veselje

Da živi iz Boga, pa bo dokaz, razpoznavno znamenje veselje. »Kadar govoriš o Bogu, ne moreš tega govoriti, kot da je Bog mrtev. Brez veselja. Ko živiš Boga, ne moreš živeti, kot da si s pogreba. Veselje ne pomeni, da se vedno smehljaš, niti ni povezano s šaljivim življenjem. Veselje je notranja drža, čut, da tvoj Odrešenik živi. Veselje je tista toplina človeka, ki privabi in dela oznanilo o Bogu pristno. Bodi vesel človek. Ne zamorjen. Naj se ne opazi na daleč, kot da si že vsega naveličan. Otroško vesel in navdušen nad drobnimi stvarmi. Vse je Božji dar. Veselje črpaj iz odnosa do Boga, iz srečanj z ljudmi, pa tudi iz svojih hobijev in zemeljskih stvari, ki ti polnijo srce. Kako boš oznanjal veselo novico, če boš sam zamorjen in žalosten. Te žalosti je vse preveč, naj bo v tebi veselje Jezusa Kristusa.«

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Molite za duhovnike

Končno se je novomašni pridigar neposredno obrnil tudi na zbrane v cerkvi. Vprašal jih je: »Vsi zbrani, ali je res potrebno takšno slavje? Mlaji, toliko priprave, vse zaradi Matija? Ni zaradi Matija, ampak zaradi Boga, ki se je ozrl na nas. Veseli smo nove maše, kajne? Vsak župnik je bil novomašnik in vsakega duhovnika so se ljudje tako veselili ..., zakaj se svojega duhovnika danes ne veseliš tako močno? Veseli smo novega duhovnega poklica, bodi pa še bolj vesel vsakega duhovnika. Med seboj smo si zelo različni, a vsi imamo isto posvečenje in vsi smo Bogu odgovorili: tukaj sem. Zato spoštujte duhovnike, radi jih imejte. Ne bodite preveliki kritiki, ampak bodite do njih tudi usmiljeni in spoštljivi. Tukaj se začne delo za nove duhovne poklice. Moj odnos do duhovnikov. Molite za duhovnike.«

Novomašnik Matija Golob. FOTO: Jože Potrpin

Kdo bo naslednji?

Svoj nagovor pa je pridigar Martin končal še z naslednjimi zgovornimi besedami: »Ne bojte se duhovnikov. Zaboli me, ko se kakšna mati ob besedah, da bi bil njen sin duhovnik, tako prestraši. Duhovnik je vedno blagoslov za družino. V družinah spodbujajte duhovne poklice. Recite svojim otrokom, sinovom ali vnukom, da ga vidite kot duhovnika. Da se lahko tudi za ta poklic odloči in dajte mu vedeti, da ga pri tem podpirate. Nujno, da je odločitev svobodna. Duhovni poklici se rojevajo doma, zato ste starši prvi, ki vzgajate nove duhovne poklice. Veliko moških poznam, ki bi radi bili duhovniki, pa niso imeli poguma. Ali ni le eno potrebno? Da bi bili srečni v tem, kamor nas Bog kliče?

Brata Martin in Matija Golob. FOTO: Jože Potrpin

Mladi, beseda še vam. Kdo bo naslednji? Ko je imel Andrej Rovšek novo mašo, je to vprašal in v srcu sem že imel odgovor: jaz. Fant, če ob teh besedah vsaj nekaj malega povabila začutiš, potem ne oklevaj. Ne obračaj Bogu hrbta. Bodi moški in se odloči za ta čudovit poklic. V svojem življenju boš priča mnogim čudežem in imel boš privilegij, da svetu prinašaš Boga.«

Šmarška »katedrala«. FOTO: Jože Potrpin

A, kot čisto zadnje, je novomašnika Matija priporočil Mariji, Božji Materi, njenemu varstvu. »Ona te bo vedno vodila k tistemu, kar je res potrebno.«