"Tudi ko majhnemu otroku kupimo kolo, ga ne posadimo nanj in kar rečemo: 'Tu imaš, zdaj se pa vozi.' Ne, smo zraven in ga učimo, dokler se ne nauči vožnje s kolesom. Res ne razumem, kako lahko starši dajo otroku telefon in ga kar pustijo z njim, namesto da bi ga uvedli oz. naučili veščin, ki so potrebne za to, da bo pametni telefon znal uporabljati."

Voditeljica pogovora Tina Martinec Selan in gost Benjamin Lesjak, strokovnjak za varno rabo interneta. FOTO: Siniša Kanižaj

Je TV enako škodljiva kot zaslon pametne naprave?

Tako odločen je Benjamin Lesjak v novi oddaji Reflektor, ki smo jo posvetili pereči temi otrok in pametnih zaslonov. Benjamin je strokovnjak za varstvo osebnih podatkov in svetovalec ter predavatelj pri Centru za varnejši internet (www.safe.si). "Imamo otroke, torej se moramo ukvarjati z njimi, druge ni," dodaja, saj brez nadzora staršev ne moremo pričakovati, da bodo otroci kar znali pametno uporabljati telefone.

Benjamin svari pred tem, da bi zaslone uporabljali kot neke vrste varuške za otroke, kadar nam pride prav, da so otroci mirni ali da ne motijo okolice (npr. ko imamo delo, v restavraciji, v čakalnici pri zdravniku …). Pri tem pa se mu zdi, da vendarle ne moremo vzporejati neke oddaje na televiziji – kot primer smo dali risanke Živ žav, ob katerih smo verjetno vsi odraščali – z zasloni telefonov ali tablic.

Bistvena razlika je v tem, da je v neki (kvalitetni) TV oddaji vsebina uredniško izbrana, medtem ko lahko na telefonu otrok v vsakem trenutku dostopa do dobesedno vsake vsebine, ki je na spletu. Marsikatere med njimi pa so za otroka povsem neprimerne. To je seveda odvisno od starosti otroka in njegovega razvoja, a nekaj sekund neprimerne vsebine, na katero lahko otrok naključno naleti na spletu, mu lahko povzroči veliko škode.

Od majhnih dražljajev v rosnih letih do vedno večjega "šusa"

Dodatna nevarnost za otroke je seveda zasvojenost z dražljaji, ki jih nudijo pametni zasloni. Dražljaji so močni in konstantni, tako da se lahko upravičeno vprašamo, kam to lahko vodi otroke, ki so že od najmlajšega izpostavljeni takim dražljajem; tekom let bodo namreč potrebovali vedno močnejše dražljaje za enako stimulacijo. "Če pustimo, da otrok ves dan gleda in prejema dražljaje od Tiktoka, smo ga izgubili," je konkreten Benjamin.

Problem je tudi, če malčke ob tem, ko jih hranimo, skušamo zamotiti z zasloni. Njihovi možgani bodo začeli hranjenje povezovati z občutki ugodja, ki ga sprožajo zasloni, kar lahko privede do večjih težav in motenj. Vsaka zasvojenost, tudi nekemična (kot je v primeru zaslonov) pa lahko privede do kemičnih zasvojenosti.

Priporočamo vam v branje: Gary Chapman: Družabno odraščanje;  Jean-Claude Larchet: Epidemija novih medijev; Manfred Spitzer: Epidemija pametnih telefonov

Otroci so za spletne aplikacije kapital

Benjamin Lesjak, ki je strokovnjak za varnost na spletu in ima o tem res ogromno znanja, svari, da si podjetja in aplikacije, ki ciljajo na naše otroke, močno prizadevajo za to, da bi si pridobile njihovo pozornost. Razlog je povsem trivialen: zanje to pomeni prodajanje oglaševalskega prostora, od česar služijo. Seveda se enako dogaja tudi s pozornostjo nas odraslih, tudi za nas se namreč aplikacije dobesedno borijo, da si pridobijo našo pozornost in čimveč le-te. Marsikatera aplikacija ali socialno omrežje ne dovoli, da si otroci pod določeno starostjo sploh ustvarijo svoj profil. Če se otrok zlaže o svoji starosti na spletu, se lahko z njim pogovorimo o tem, ali je laganje sprejemljivo in kaj bi se zgodilo, če bi šel brez izpita npr. vozit avto.

Ali obstajajo tudi dobre plati novih tehnologij? 

Seveda, pravi Benjamin. To so npr. možnosti biti v stiku s tistimi, ki živijo daleč stran od nas, kot smo bili s starimi starši in drugimi sorodniki med lockdowni. Nekatere vsebine na spletu so za otroke tudi poučne. Nikakor pa ne smemo misliti, da otroka prikrajšamo za to, da bo novi Steve Jobs, če mu še ne dovolimo lastnega telefona v zgodnji dobi. Za vse bo še dovolj časa in otrok tudi ne bo postal računalniški genij samo zato, ker smo mu v rani dobi pustili neomejen dostop do računalnika ali svoj pametni telefon.

Pogovarjajte se z otrokom, ukvarjajte se z njim, pokažite mu, kako lahko na konstruktiven način uporablja telefon. Dajte mu konkretne, tudi časovne omejitve. Poučite ga tudi o tem, da mora biti komunikacija na spletu vedno spoštljiva in prijazna, saj to berejo ljudje, ki jih lahko naši komentarji tudi prizadanejo. Predvsem pa nam vsem polaga na srce, naj "pametni telefon ne bo na jedilni mizi niti v spalnici; otrokom dajte vedeti, da telefon ni središče naše družine," še zaključuje Benjamin Lesjak.