Nedavno je bila na srečanju Odbora strokovnjakov za Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike pri Svetu Evrope v Strasbourgu izrečena zanimiva misel, da ima »Švedska v zvezi z manjšinskimi jeziki precej okrnelo jezikovno politiko, zlasti zaradi v preteklosti sprejetega zakona, po katerem mora biti najmanj 50 odstotkov pouka vedno v švedščini«. Švedska je že leta 2002 podpisala in ratificirala Listino, ki je še istega leta stopila v veljavo. Pod visoko zaščito Listine so kot manjšinski jeziki prepoznani finščina, meänkieli in laponščina (samijski jezik), kar mdr. pomeni, da mora država pogodbenica zagotoviti ustrezne okoliščine, da manjšinsko prebivalstvo lahko uporablja te jezike tudi v vsakdanjem javnem življenju, mdr. na sodiščih in v različnih upravnih postopkih določenih administrativnih enot.

Švedska se je sicer zavezala k zaščiti laponščine kot enotnega jezika, a je spremljanje situacije na terenu pokazalo, da je smiselno razliko...