Največ zaslug, da je ta spominski dan dobil domovinsko pravico tudi v Sloveniji, deželi, ki je v preteklosti trpela pod vsemi totalitarizmi (fašizmom, nacionalnim socializmom in komunizmom), ima Študijski center na narodno spravo. Tudi letos je ta znanstvena ustanova, ki proučuje vse totalitarne pojave, ob Vojaškem vikariatu Slovenske vojske in Nadškofiji Ljubljana soprirediteljica osrednje slovesnosti, ki bo na predvečer praznika, 22.avgusta, v Ljubljani.

Program letošnje slovesnosti

Slovesnost se bo odvila na več prizoriščih. Udeleženci se bodo najprej zbrali ob 17. 45 pred ameriškim veleposlaništvom na Prešernovi ulici 31 ob polaganju venca pred tablo v spomin vsem slovenskim žrtvam totalitarizmov (postavljena je bila v času, ko je bil ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli). Drugo prizorišče polaganja venca bo Beethovnova ulica 3, kjer so bile nekdaj zaporniške celice tajne politične policije. Tretji venec bo položen pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu 2 v Ljubljani.

Vsebinski del slovesnosti se bo nadaljeval ob 18. 30 v ljubljanski stolnici, kjer bo sveta maša, ki jo bo ob somaševanju drugih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Sledila bo akademija, na kateri bo kot slavnostna govornica spregovorila dr. Katarina Kompan Erzar. V sklopu sv. maše in bo po napovedih v stolnici na ogled tudi razstava umetniških del akad. slikarja Jošta Snoja iz slikarskega cikla Huda jama – Preobrazba sveta.

Letošnjemu spominskemu dnevu na pot je Študijski center za narodno spravo objavil prispevek (v nadaljevanju ga objavljamo z uredniškimi mednaslovi), v katerem predstavlja njegovo genezo ter ga umešča v širši zgodovinski in tudi aktualni družbenopolitični okvir. Kako torej razumeti evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov in njegov pomen za slovensko družbo?

Žrtve vojne in revolucije že presegajo število 100.000, kar je ogromna številka, ki zahteva spoštljiv spomin do vsakega posameznika.

Slovenija v primežu treh totalitarizmov

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je vezan na datum 23. avgust, ko je bil leta 1939 podpisan sporazum Hitler−Stalin, ki je pomenil začetek enega najhujših obdobij v novejši zgodovini naše celine. Pod totalitarnimi režimi je bilo izgnanih, mučenih in umorjenih več deset milijonov ljudi. Čeprav je konec druge svetovne vojne pred 80. leti pomenil poraz nacističnega režima, so številni prebivalci srednje in vzhodne Evrope še naprej trpeli pod komunističnim režimom. Slovenija je bila v času druge svetovne vojne v primežu treh totalitarnih režimov nacionalsocializma, fašizma in komunizma, po drugi svetovni vojni pa za več desetletij zaznamovana s komunizmom, ki je grobo kršil človekove temeljne pravice, svoboščine in dostojanstvo. Žrtve vojne in revolucije že presegajo število 100.000 (https://www.sistory.si/zrtve), kar je ogromna številka, ki zahteva spoštljiv spomin do vsakega posameznika. Nobeno ime med njimi ne sme biti pozabljeno, izbrisano ali po krivem blateno.

Študijski center za narodno spravo vodi zgodovinar dr. Tomaž Ivešić. FOTO: Tatjana Splichal

Kako do demontaže totalitarne dediščine?

Leta 1996 je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo o merilih za demontažo dediščine nekdanjih komunističnih totalitarnih režimov (Resolucija št. 1096 (1996)), ki je med drugim predvidevala nastanek pluralnih demokracij, ki naj bi temeljile na vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. Ob tem je resolucija svarila pred neuspelo tranzicijo in njenimi posledicami. Pozvala je tudi k pregonu zločincev v skladu z zakonodajo, da bo zadoščeno pravici in ne maščevanju. Med drugim je resolucija predvidevala tudi sprejetje zakonov o popravi krivic ter denacionalizaciji. Obe področji naj bi šli z roko v roki s kaznovanjem krivcev za hude kršitve človekovih pravic.

Ob prvem slovenskem predsedovanju Svetu Evrope (2008) je v Bruslju potekala velika mednarodna konferenca, namenjena ugotavljanju zločinov in kršitev človekovih pravic, ki so jih povzročili totalitarni režimi v različnih evropskih državah.

Desetletje kasneje, leta 2006, je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov, ki so jih storili komunistični režimi (resolucija št. 1481 (2006)). Resolucija je opozorila, da v mnogih primerih zločinci še vedno niso stopili pred sodišča in da posledično prihaja v javnosti do zmanjšanja zavedanja o komunističnih zločinih ter da tudi komunistične stranke oz. njihove naslednice, niso storile ničesar, da bi se javno distancirale od zločinov storjenih v času komunizma.

Ob prvem slovenskem predsedovanju Svetu Evrope (2008) je v Bruslju potekala velika mednarodna konferenca, namenjena ugotavljanju zločinov in kršitev človekovih pravic, ki so jih povzročili totalitarni režimi v različnih evropskih državah. Leta 2009 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je, sklicujoč se na temeljne pravne akte o spoštovanju človekovih pravic, obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime in pozval k razglasitvi 23. avgusta (dan podpisa sporazuma Hitler-Stalin oz. Ribbentrop-Molotov) za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Od takrat pa do danes je bilo sprejetih še več resolucij in izjav, ki so vse spodbujale k raziskovanju totalitarizmov, tranzicijski pravičnosti, kaznovanju storilcev zločinov in popravi krivic, pa tudi k nacionalni ter širši evropski družbeni spravi.

80. obletnica konca druge svetovne vojne je pomemben mejnik, ob katerem je potrebno narediti premislek tudi o tem, kaj je v slovenskem prostoru do sedaj že bilo storjenega na področju sprave, poprave krivic, kaznovanja krivcev odgovornih za teptanje človekovih pravic in s tem stanja vladavine prava.

Kaj je doslej že bilo storjeno?

80. obletnica konca druge svetovne vojne je pomemben mejnik, ob katerem je potrebno narediti premislek tudi o tem, kaj je v slovenskem prostoru do sedaj že bilo storjenega na področju sprave, poprave krivic, kaznovanja krivcev odgovornih za teptanje človekovih pravic in s tem stanja vladavine prava.

Republika Slovenija je na omenjenih področjih storila nekaj pomembnih korakov, začenši s procesom denacionalizacije, sprejetjem Zakona o popravi krivic in izplačevanjem odškodnin ter ustanovitvijo več parlamentarnih in vladnih komisij (Preiskovalna komisija o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic, itd.).

Številne znanstvene in strokovne študije na področju zgodovinopisja in humanistike nasploh, konference, okrogle mize, razstave, javne razprave ter pričevanja žrtev in njihovih svojcev odpirajo neraziskana in zamolčana poglavja slovenske zgodovine in vabijo k odprtemu dialogu o naši skupni preteklosti.

Sadovi slabši od pričakovanj

Kljub temu so sadovi dela slabši od pričakovanj. Tako je v slovenski družbi še vedno nedokončan proces sprave, ki pa je še kako potreben, če želimo vzpostaviti temelje za stabilno, varno in dialoško prihodnost.

Potem ko je sedanja vlada leta 2023 ukinila nacionalni dan spomina na vse žrtve komunizma, je bil 8. julija letos (2025) narejen velik premik v Evropskem parlamentu, ki je sprejel resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije je leta 2022 določila, da se 17. maj vsako leto obeležuje kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunizma. Sklep je utemeljila s civilizacijsko normo, da povzročitelje nasilja merimo po istih kriterijih, sledeč naporom, da se prepreči ponovitev najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine.

Lani je bil osrednji govornik nekdanji predsednik RS Borut Pahor; vlado je pozval, naj popravi nedopustno politično in etično napako, ki jo je storila z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma. FOTO: Siniša Kanižaj

Potem ko je sedanja vlada leta 2023 spominski dan ukinila, je bil 8. julija letos (2025) narejen velik premik v Evropskem parlamentu, ki je sprejel resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč. Resolucija ugotavlja, da je jugoslovanski komunistični režim v Sloveniji zunajsodno pobil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov. Resolucija poziva k ponovni obeležitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, obsoja propagando komunističnih simbolov in zahteva odprtje arhivov jugoslovanske tajne službe.

Poprava krivic

Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic je od leta 1996 prejela v obravnavo več kot 27.000 zadev, od katerih je bilo 6.827 osebam priznan status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. 20.375 oseb je prejelo status bivšega političnega zapornika, 13.643 oseb status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in 1.843 oseb status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in hkrati bivšega političnega zapornika. Na dan 31. 12. 2023 je bilo po podatkih SDH skupaj (od leta 2002) izdanih 35.861 odločb s priznanimi odškodninami v skupnem znesku 132.921.703,48 evrov.

Zdi se, da smo v Sloveniji od jasne obsodbe nekdanjega režima precej daleč, s tem pa se oddaljuje tudi tako želena narodna sprava.

Tematika, ki še vedno buri duhove

Zdi se, da smo v Sloveniji od jasne obsodbe nekdanjega režima precej daleč, s tem pa se oddaljuje tudi tako želena narodna sprava. Vsekakor je to problematika, ki še vedno buri duhove. Prav zato še toliko bolj kliče k ustreznim znanstvenim raziskavam in javni razpravi, ki morajo temeljiti na vrednotah, ki jih izpostavljajo prej omenjene evropske resolucije, pa tudi k zavezanosti spoštovanja človekovega dostojanstva ter dialogu. K temu nas že sedemnajsto leto vabi tudi Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je 23. avgust določila za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Naj nas tudi letošnji spominski dan vabi k razmisleku in novim korakom na poti do resnične pomiritve.