Za salezijance (tudi v Sloveniji) tiskarska dejavnost ob ustanovitvi ni bila nekaj novega. Gre za dejavnost, ki je že z redom povezana že vse od njegovega ustanovitelja – že don Bosko je namreč prepoznal pomembnost tiskane besede. V Sloveniji pa se je z urejanjem in izdajanjem knjižic ukvarjal že salezijanec Vinko Furlan. Iz tega se je rodila ideja o ustanovitvi salezijanske založbe, ki jo je kot prvi in dolgoletni direktor vodil salezijanec Herman Gregorič, za njim jo je nekaj let vodil salezijanec Andrej Baligač. Pred tremi leti pa so vodenje založbe zaupali laiku Gašperju Berčiču. S sedanjim direktorjem smo se tudi ozrli na prehojeno pot založbe Salve.

S kakšnim poslanstvom so salezijanci pred tremi desetletji ustanovili založbo Salve?

Naj najprej omenim, da mnogi mislijo, da je Salve pozdrav, a dejansko ime izhaja iz kratice: salezijanci za vzgojo in evangelizacijo. In to je tudi tisto osnovno vodilo in poslanstvo, ki ga založba goji že vsa tri desetletja. Naše poslanstvo je širiti don Boska, njegovo karizmo in misli. Salezijanci so tukaj za mlade, za vzgojo in evangelizacijo. Salve je kot založniška dejavnost podaljšana roka salezijancev.

S tiskarstvom se je ukvarjal že sam don Bosko, ki se je že v svojem času, ko je bila tiskana beseda zelo pomembna, zavedal pomembnosti prisotnosti na tem področju. Tako je dejavnost založništva in tiskarstva pravzaprav že po tradiciji ves čas prisotna, od raznovrstnih promocijskih materialov, pa vse do mašnih oznanil in do knjig.

Knjigvarna - knjigarna in kavarna v enem. FOTO: Ana Rupar

Kako se je dejavnost razvijala skozi ta tri desetletja?

Salve je najbolj prepoznana kot založba. Nekoč so bile zelo popularne drobne Knjižice, ki so jih imeli po mnogih župnijah. Kasneje marijanski koledar, po katerem smo še zdaj najbolj prepoznani. A Salve je več kot samo založniška dejavnost: poleg trgovine oz. Knjigvarne in tiskarne (s katero v veliki meri sodelujemo z župnijami, tako z župniki kot z raznimi skupinami, oratoriji in cerkvenimi organizacijami) imamo še več drugih dejavnosti, ki niso založniške.

Hkrati se ves čas prilagajamo času, tako smo tudi v zadnjem času postavili novo vizijo, nekoliko prevetrili naše poslanstvo in ga postavili v sodoben kontekst. Naše poslanstvo je podpora vzgojnemu in pastoralnemu delu, da bi vsakdo živel kot dober kristjan in pošten državljan. Pri tem ostajamo zvesti don Bosku – dober kristjan in pošten državljan je bilo njegovo vodilo. Skratka, res si želimo, da lahko vsak, ne samo katoličan, ampak vsak človek pride do dobrih vrednot.

Naše poslanstvo je podpora vzgojnemu in pastoralnemu delu, da bi vsakdo živel kot dober kristjan in pošten državljan.

Kako v praksi uresničujete to poslanstvo?

Marsikje je, žal, še vedno percepcija, da je to založba, ki je za »stare mame«. Nič ni narobe s tem, a v resnici so naš glavni fokus mladi. Pred kratkim smo npr. formirali linijo don Bosko, ki je naša znamka za mlade, v kateri se najdejo molitveni dnevnik, nakit in drugo, kar pritegne mlade. Tudi pri literaturi se v prvi vrsti posvečamo mladinski. Ta ni strogo verska, ampak je v njenem središču spodbujanje in promocija zdravih vrednot. Poleg tega se osredotočamo na duhovno literaturo, ki je namenjena bodisi duhovnikom bodisi iskalcem smisla. Torej, nekaj je salezijanske poglobljenost, po drugi strani pa skozi literaturo nagovarjamo mlade v širšem kontekstu – od otrok do mladih staršev.

V širši dejavnosti oz. na drugih področjih pa je naš glavni moto iti nasproti ljudem in graditi dobre odnose. Primer tega je naša Knjigvarna. Trgovina, ki ni samo knjigarna, ampak tudi kavarna, kjer želimo ustvariti prostor srečevanja na Rakovniku ter na subtilen način ponuditi dobro vzdušje in obiskovalca pripeljati do knjige, ki ponudi zdrave vrednote.

Salezijanski duh ostaja, to je srce naše založbe, naše dejavnost.

Koliko pa z delovanjem ostajajo povezani salezijanci?

Salezijanci so pomemben del naše založbe. Ko sem kot prvi laik prevzel vodenje založbe, nam je bilo izredno pomembno, da salezijanci ostajajo v založbi. Tako vodja programskega sveta – ta je najpomembnejši del za založništvo in ves program, ki ga postavimo na police – ostaja salezijanec. Pa tudi v širšem programskem svetu so člani tudi salezijanci. Salezijanski duh ostaja, to je srce naše založbe, naše dejavnost. Po drugi strani pa bi pohvalil, da so pred tremi leti prepoznali duh časa in samo vodenje založbe predali v roke laiku.

»Založništvo ni zelo dobičkonosna dejavnost., pa vendar verjamem, da tiskana beseda kljub upadu nikoli ne bo izumrla.« FOTO: Ana Rupar

Kako pa Salve pluje skozi čase, ko je tiskana beseda v upadu?

Dejstvo je, da založništvo ni zelo dobičkonosna dejavnost. Pa vendar verjamem, da tiskana beseda kljub upadu nikoli ne bo izumrla. So še ljudje, ki ljubijo vonj po knjigah, ki so jim dragocene. Pravzaprav se mi zdi, da tiskana knjiga postaja oz. predstavlja luksuz, ko se imaš čas usesti, si vzeti čas zase, za branje. Pa tudi sicer menim, da je to še vedno pomemben medij, prek katerega se da vzgajati in evangelizirati. So pa nam novodobne tehnologije v veliko pomoč pri plasiranju in približevanju naslovnikom.

Zelo smo hvaležni za teh trideset let, da ves čas ostajamo na trgu, da nam ljudje zaupajo in da lahko delamo, kar delamo.

Pred vrati je praznovanje 30-letnice. Kako jo boste zabeležili?

Zelo smo hvaležni za teh trideset let, da ves čas ostajamo na trgu, da nam ljudje zaupajo in da lahko delamo, kar delamo. Zato smo si praznovanje zamislili kot zahvalno srečanje. To bo v torek, 18. marca, dopoldan. Ob 10. uri bo v dvorani Glasbene šole Rakovnik slavnostna akademija, kjer se bomo ozrli na prehojeno pot in predstavili vizijo za naprej. Akademijo bo s petjem obogatil zbor Gimnazije Želimlje, ki je del naše salezijanske družine. Ob 11. uri bo v cerkvi zahvalna sveta maša, ki jo bo daroval upokojeni nadškof Stanislav Hočevar, ki je zelo zaslužen za ustanovitev založbe. V času ustanavljanja Salve je bil namreč salezijanski inšpektor. Po maši bo sledilo druženje. Najpomembneje nam je, da se srečamo z ljudmi in se podružimo.

Predvsem želimo izraziti hvaležnost Bogu, da smo tukaj, pa tudi hvaležnost ljudem, ki nam zaupajo, in vsem sodelavcem. In se hkrati priporočiti za naprej. Ideje imamo, vemo, kaj si želimo, potrebujemo pa božji blagoslov, da to uresničimo.

Z mobilno Knjigvarno si želijo biti še bližje ljudem. FOTO: Ana Rupar

In kakšni so obeti za naprej?

Prizadevamo si, da se še bolj približamo ljudem. V prvi vrsti stremimo k digitalizaciji naših tradicionalnih storitev – na tem področju napovedujemo sodobno platformo e-oznanila.si, ki bo do neke mere digitalizirala mašne namene, predvsem pa župnikom prihranila veliko časa. Med drugim po vzoru Knjigvarne na Rakovniku načrtujemo mobilno storitev - mobilno Knjigvarno. V skladu z našim posodobljenim poslanstvom smo že začeli ustvarjati vsebine, ki bodo služile kot pripomočki za katehete in druge pastoralne sodelavce za pripravo delavnic s pomočjo bralnih načrtov, s čimer dobi knjiga dodano vrednost. Poleg tega si želimo več sodelovanja z zunanjimi organizacijami, kar v Sloveniji zelo pogrešam.