Ob prazniku sv. Jožefa: Brez besed [KOLUMNA]
Ob prazniku sv. Jožefa: Brez besed [KOLUMNA]
Sveto pismo je o Jožefu zelo redkobesedno, še redkobesednejši pa je v Svetem pismu sam Jožef. Ne le, da je redkobeseden, je celo brez besed. Kar je dokaj čudno, glede na vse, kar se mu je dogajalo.
Ko mu je Marija povedala, da je noseča, je to sprejel brez besed.
Ko se mu je v sanjah oglasil Gospodov angel in mu razodel, da je Marijino dete sam Božji Sin, za katerega mora poskrbeti, je to sprejel brez besed.
Prisostvoval je rojstvu Božjega Sina, in čeprav bi vsa verna in teološka srenja rada vedela, kako je bilo, je Jožef molčal takrat in molči še danes.
Moral je zapustiti dom in zbežati z družino v neznano, ko ni točno vedel, niti kam gre niti koliko časa bo moral tam biti, predvsem pa, ali bo tja sploh prišel … in to mu je uspelo brez besed.
Ko mu je na znamenitem romanju v Jeruzalem Jezus za tri dni izginil z radarja – in ko ga je našel, je fantič še malo jezikal, če smo čisto iskreni –, je Jožef vse to prenesel brez besed.
Seveda bi lahko kdo iz tega zaključil, da je bil Jožef – ...



