Letošnji teden družine s svetoletnim geslom Pričevalci upanja nas spodbuja k ozaveščanju, da smo kristjani poklicani živeti in prinašati upanje. Najprej v naših družinah.

O upanju je sicer lažje govoriti, kot ga resnično živeti. V mislih mi odmevajo besede znanke, ki mi je zaupala, da si njena hči ne želi otrok, ker jih ne želi roditi v ta pokvarjeni svet. Ko sta bili Slovenija in Evropa v primežu migrantske krize, me je v pričakovanju moje prvorojenke preveval podoben nemir. A zgodovina nas uči, da časi nikoli niso lahki, prihodnost pa je vedno negotova. V ta čas in kraj pa se vsak od nas rodi s prav posebnim namenom. »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje,« piše prerok Jeremija (29,11).

In prav upanje je tisto, ki vsemu skupaj – v sedanjosti in prihodnosti – daje smisel. Zato ga potrebujemo in smo ga kot kristjani dolžni gojiti ter v njem vzgajati naslednje generacije. Morda pa si za začetek v tem tednu družin...