Na začetku je zbrane nagovoril duhovnik Primož Lorbek, upravitelj Univerzitetne župnije Maribor in nadškofov tajnik. Spomnil je na pomen Božje besede, ki je študente spremljala skozi leto, ter izpostavil evangelijsko misel, da »Gospod ni prišel razvezat postave, ampak dopolnit«. Povezal je to z delom študentov, ki so po njegovih besedah svoje delo »dopolnjevali z molitvijo«, ob tem pa jih je spremljal tudi Božji blagoslov. V molitvi je prosil, da bi bilo izpitno obdobje »res blagoslovljeno in polno Gospodove milosti«.

Nadškof Cvikl: Vera raste v skupnosti, ne v individualizmu

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi spomnil na preroka Elija, ki se pred množico sooči s preroki. Čeprav so bile okoliščine videti brezizhodne, je zaupal v Boga. V nadaljevanju je nadškof poudaril, da Jezus ne zavrže starega, ampak ga dopolni. Kot pravi evangelij: »Nisem prišel razvezat postave in prerokov, ampak dopolnit.«

Nadškof Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

V nadaljevanju je govoril o Svetem Duhu kot »ognju, ki greje in luči, ki sveti«, ki gradi skupnost in presega individualizem. Mlade je poklical, naj tudi v času počitnic ne pozabijo na Boga in na skupnost ter ostanejo povezani kot živa Cerkev.

Sveto mašo sklenili s slovesom in zahvalami 

Na koncu svete maše so se študenti skupaj s Primožem Lorbkom iskreno zahvalili tudi pastoralni asistentki Simoni Kovačec, ki se v takšni vlogi poslavlja. Kljub temu ostaja povezana s študentsko medicinsko skupino, kjer bo še naprej dejavna. Ob slovesu so ji izrazili hvaležnost za opravljeno delo, podporo in spremljanje skozi študentska leta. 

Iskrene zahvale pastoralni asistentki Simoni Kovačec. FOTO: Domen Permozer 

Kaj ob koncu študijskega leta pravi študent teologije, Jure Senekovič? 

Ob tej priložnosti smo se pred mašo pogovarjali z Juretom Senekovičem, 21- letnim študentom zgodovine in teologije, ki je minulo študijsko leto opisal kot obdobje osebne rasti. Jure prihaja iz Svetega Jurija v Slovenskih goricah in je dejaven skavt, kjer vodi skupino srednješolcev. Pravi, da ga je prav skavtstvo močno oblikovalo in mu pomagalo pri razumevanju skupnosti, odgovornosti ter služenja drugim. Letošnje študijsko leto je bilo zanj posebno predvsem zaradi številnih notranjih spoznanj. Študij teologije pa ga je spodbudil h globljemu razmišljanju o veri in odnosu z Bogom.

Jure je leto opisal kot obdobje, ki mu je odprlo nova vprašanja in odgovore o veri. FOTO: Domen Permozer 

Kako bi opisali letošnje akademsko leto?

To leto je bilo zame predvsem leto osebne rasti in številnih spoznanj. Študij teologije mi je pomagal povezati veliko stvari, ki sem jih prej poslušal doma, pri maši ali na različnih duhovnih dogodkih. Kar naenkrat so dobile širši smisel in globino. Hkrati sem začel bolj razmišljati o sebi, svoji prihodnosti in o tem, kaj v življenju zares iščem.

Katero spoznanje vas je letos najbolj zaznamovalo?

Verjetno to, da ni vse odvisno od mene in da ni treba imeti vsega pod nadzorom. Včasih sem se zelo obremenjeval, če stvari niso šle po načrtih. Letos pa sem se naučil bolj zaupati Božji previdnosti in sprejeti, da se nekatere stvari odvijajo po drugačni poti, kot si jo predstavljamo sami. Zdaj zaupam v Božji načrt. 

Kako se je vaš odnos do Boga v tem letu spremenil?

Ugotovil sem, da vere ne moremo graditi samo na razumu. Nekaj časa sem iskal predvsem logične odgovore, potem pa sem prišel do spoznanja, da vseh stvari ne morem razumeti. Vera pomeni tudi sprejeti skrivnost in zaupati. Mislim, da je bil to največji korak v mojem duhovnem življenju doslej.

Pred časom ste zamenjali pametni telefon za preprost telefon na tipke. Zakaj?

Opazil sem, da mi telefon jemlje veliko pozornosti in časa. Ko sem ga zamenjal, sem začel bolj opazovati ljudi okoli sebe, več razmišljati in biti bolj navzoč v odnosih. Ugotovil sem, da veliko stvari, ki jih spremljamo na družbenih omrežjih, v resnici ni tako pomembnih, kot se zdi. Danes se trudim za pristnejše odnose in opazim veliko lepih stvari, za katere se prej nisem niti zavzel. 

Prosti čas izkoristi tudi za obisk gora. FOTO: Osebni arhiv 

Kako pomembna je za vas skupnost Univerzitetne župnije Maribor?

Zelo. Mislim, da vere ne moremo živeti sami. Potrebujemo ljudi, s katerimi delimo podobne vrednote, ki nas spodbujajo in spremljajo na poti. V župniji sem našel veliko dobrih prijateljstev in pristnih odnosov, za kar sem zelo hvaležen.

Če bi morali izpostaviti največje darilo tega leta, kaj bi to bilo?

Da sem začel življenje gledati kot dar. Nič ni samoumevno. Ne ljudje, ne stvari, ne čas, ki ga imamo. Ko začneš na življenje gledati na ta način, postaneš veliko bolj hvaležen in stvari tudi bolj ceniš. Če bi na vsako stvar gledali kot na darilo, bi za bili hvaležnejši. 

Skavtom se je pridružil v srednji šoli. FOTO: Osebni arhiv. 

Kaj pa vas čaka poleti?

Najprej me čakajo izpiti in še nekaj študijskih obveznosti. Nato bom nekaj tednov delal na Planiki pod Triglavom, sledita skavtski tabor in sodelovanje pri programu Družina in življenje. Veselim se poletja, novih izkušenj in vsega, kar bo prineslo.

Kaj bi ob koncu akademskega leta sporočili drugim študentom?

Naj se ne bojijo, če nimajo vseh odgovorov. Tudi sam sem ugotovil, da je življenje pot, na kateri se stvari razkrivajo postopoma. Pomembno je, da ostanemo odprti, hvaležni in pripravljeni zaupati, tudi takrat, ko se nam zdi, da nem ne gre vse točno tako, kot smo si sprva zamislili.