Že 1. marca pa je škof dr. Maksimilijan Matjaž obiskal pokopališče žrtev 2. svetovne vojne v Gradcu, na skupnem grobu tudi z napisom Izidorja Završnika molil in prižgal svetoletno svečo celjske škofije, ob kateri se škofija povezuje v molitvi za živa krščanska občestva, za spravo, za duhovniške poklice in beatifikacijo božjega služabnika Izidorja Završnika.

Sveča in na njej podoba Izidorja Završnika (1917-1943). FOTO: Ivan Rampre

Prav 10. marca je namreč minilo 82 let od smrti božjega služabnika, duhovnika Izidorja Završnika. Na pepelnično sredo, 10. marca 1943, je bil namreč komaj 26-leten ustreljen kot talec v vrsti petindvajsetih na dvorišču mariborskega nacističnega zapora, ko je stopil na mesto dvajsetletnega fanta, Franca Žvana iz Hoč, in mu s tem rešil življenje oz. pretrpel mučeniško smrt iz ljubezni do bližnjega.

FOTO: Ivan Rampre

Pred tem je doživel strašansko mučenje in zasramovanje v celjskem zaporu. Žvan je takoj po vojni zaupal to zgodbo bližnjim. O Završniku je pričeval tudi Maks Ledinek, povojni župnik v Zrečah, ki je bil v istem mariborskem zaporu, in mu je pred odhodom na streljanje podelil odvezo. Njegova sestra Ana je ob novici o njegovi smrti dejala: »Čisto njemu podobno.« Sošolec in sobrat Franc Puncer pa je zatrdil: »Prepričan sem, da je umrl mučeniške smrti. Usmrtili so ga, ker je bil duhovnik, ker je delil zakramente in imel vpliv na ljudi.« Skoraj bi vse o duhovniku Izidorju po vojni potihnilo, če ne bi molk prelamljala dragocena knjižna dela o naših pričevalcih mučencih, žrtvah medvojnega in povojnega nasilja, druga poročila in znameniti dogodki, in že pred časom je škof dr. Stanislav Lipovšek slovensko javnost seznanil, da imamo tudi Slovenci svojega Kolbeja.

FOTO: Ivan Rampre

Ob stoletnici njegovega rojstva je Karel Gržan o njem napisal roman Zmagovita ljubezen, ki ohranja spomin na njegovo izjemno življenjsko pot. »Zanj vodi celjska škofija proces, da bi bila njegova daritev življenja prepoznana kot sveta in sad Božje milosti in bi ga lahko klicali kot zavetnika življenja in sprave.«

FOTO: Ivan Rampre

Tudi tokratno slavje je služilo prizadevanju za beatifikacijo in kanonizacijo božjega služabnika Izidorja. Da bi se mu tudi Slovenci, kot so se Poljaki svojemu rojaku Maksimilijanu Kobeju, ki je 14. avgusta l941 v taborišču Auschwitz dal življenje za družinskega očeta, primerno oddolžili in poskrbeli, da bi dosegel čast oltarja. Spominsko bogoslužje naj bi nadalje prispevalo k spravi in odpuščanju, celjenju rane naše polpretekle zgodovine. Pomagalo pa naj bi tudi k temu, da bi vsi, predstavniki Cerkve in države složno in potrpežljivo iskali pota in načine, da se bomo približali osnovnim zahtevam kulture in civilizacije in vsem žrtvam omogočili, da imajo svoje ime in svoj grob. A ne samo to.

Upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. FOTO: Ivan Rampre

Po besedah škofa Lipovška je skrajni čas, »da naše pričevalce vedno globlje spoznavamo in jih z našo zaupno molitvijo in ustrezno pastoralno spodbudo razglasimo za vzornike, zavetnike in priprošnjike narodne sprave in nove evangelizacije, da bodo naše župnije postajale bolj živa občestva in bomo sami vstopili v skrivnost in z novo apostolsko gorečnostjo brate in sestre vabili in spremljali k osebni veri, osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, Odrešenikom človeka.«

Molitev za beatifikacijo Izidorja Završnika: »Nebeški Oče, duhovnik Izidor Završnik je med vojno prostovoljno stopil na mesto drugega obsojenega zapornika in mu z darovanjem svojega življenja rešil življenje. Prosimo te, usliši naše prošnje za njegovo beatifikacijo, da nam bo njegova daritev spodbuda za zastonjsko ljubezen do bližnjega in bomo po njegovem zgledu gradili civilizacijo ljubezni.«

Škof dr. Maksimiljan Matjaž pa je dan prej, v nedeljo, 9. marca, na prvem svetoletnem romanju v celjsko stolnico, katerega so posvetili tudi velikemu in dragemu pričevalcu, v mašnem nagovoru zbranim priporočil, »naj bo duhovnik Izidor naš priprošnjik še posebej v tem svetem letu. Naj nam izprosi milost hrepenenja po odpuščanju, milost Božjega pogleda, ki odpušča vsem in iz sovražnikov ustvarja brate in sestre.«