Kapela, ki je zgrajena po načrtih iz leta 1860, se je do danes ohranila kot celostna umetnina brez večjih degradacij. Njena posebnost je materialna in oblikovna zasnova, saj notranjost združuje ometane površine in lesena rebra kupole. Značilen je tudi ponavljajoč se osmerokotni motiv, prisoten v tlorisu, stropni dekoraciji in tlaku, so sporočili iz javnega podjetje Okolje Piran.

Notranjost pokopališke cerkve. FOTO: Arhiv javnega podjetja Okolje Piran

V ekipi sodelujejo konservatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Vanja Prohinar, restavratorka iz istega zavoda Nataša Škerjanec ter profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Blaž Šeme. Pri projektu sodeluje tudi skupina sedmih študentk restavratorstva, ki bodo pod strokovnim vodstvom pridobivale praktične izkušnje.

Po besedah Vanje Prohinar je objekt v dobrem statičnem stanju, vendar so pretekli funkcionalni posegi v notranjosti prekrili njegovo prvotno okrasje. Namen prihajajočih del je zato postopno razkriti in ponovno predstaviti izvirno podobo prostora.

Nataša Škerjanec pojasnjuje, da so sondiranja iz leta 2003 že pokazala, da se pod današnjimi nevtralnimi opleski skriva originalna dekorativna poslikava iz 19. stoletja. Sedaj bodo sledila nova sondiranja, ki bodo omogočila natančnejše razumevanje stanja in oblikovanje celovitega programa konservatorsko-restavratorskih posegov.

Dela bodo izvajali študenti, ki bodo med drugim testirali stabilnost barvnih plasti, sledili bosta priprava grafične dokumentacije ter izdelava prerisov odkritih poslikav, na podlagi katerih bo oblikovana rekonstrukcija nekdanje podobe notranjščine.

V nadaljevanju bodo naredili natančen načrt konservatorskih in restavratorskih posegov, ki bo omogočil postopno razkritje izvirne poslikave in kapeli povrnil njen prvotni umetnostni izraz.