Ob prisotnosti bratov kapucinov, dolgoletnega generalnega duhovnega asistenta br. Primoža in sedanjega br. Jara, se nas je na sončno nedeljo v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa na Kodeljevem zbralo okoli 130 odraslih skavtov iz različnih bratovščin po Sloveniji. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki zamejskih skavtov KAOS Gorica, obiskal pa nas je tudi Peter Lovšin.

Na rutkah rožni venec

Načelnik Žiga Nastran je v uvodu z zahvalno sv. mašo, ki jo je vodil pomožni škof Franc Šuštar, izrekel dobrodošlico in na kratko orisal zgodovino odraslih skavtov. V 25-ih letih se je zgodilo veliko nepozabnih skavtskih dogodkov, taborov, služenj, srečanj, prehojenih poti, prisrčnih srečanj in še mnogo drugega. Zaključil je s prošnjo za blagoslov naše nadaljnje poti.

Načelnik Žiga Nastran v uvodu v zahvalno mašo. FOTO: Blaž Žnidaršič

Tudi škof Šuštar se je v nagovoru zahvalil za leta delovanja odraslih skavtov. Spomnil je na mesec oktober, mesec rožnega venca in rožni venček na naših rutkah, ki nam pomaga, da se s to molitvijo zasidramo v Gospoda. Povabil nas je, da se s pohodi v naravo, ki so del naših skavtskih poti, veselimo življenja, ki ga daje svetu Stvarnik. 

Nova rutka za škofa Šuštarja

Poudaril je, da nas je na pot skavtstva povabil Gospod. Nismo se odzvali samo s krstom, poklicem ali družino, odzvali smo se tudi s pridružitvijo odraslim skavtom. Naročil nam je, naj bomo vztrajni in odprti za Gospodova povabila in naj tudi mi vabimo prijatelje, sorodnike in znance k sv. maši in skavtom. Škof Šuštar je bil v času ustanavljanja grosupeljskega stega župnik v Grosupljem. Ker se je njegova rutka ob selitvah založila, mu je grosupeljska bratovščina ob koncu maše izročila novo rumeno-oranžno rutko, ki jo je blagoslovil brat Jaro.

Škof Šuštar je prejel novo rumeno-oranžno rutko. FOTO: Blaž Žnidaršič

Po sv. maši in okrepčilu smo nadaljevali s programom v župnijski dvorani. Pogled na polno dvorano oranžnih krojev je bil navdušujoč, prav tako trenutki, ko smo zapeli himno odraslih skavtov in slovensko himno. Tea Bernik, poverjenica za program, je v nadaljevanju vodila pogovor z br. Primožem, načelnikom Žigom in podnačelnico Meto Štrumbelj.

FOTO: Blaž Žnidaršič

Začelo se je leta 2001

Br. Primož je v prvem delu predstavil pot nastajanja odraslih skavtov, ki so se uradno začeli 31. marca 2001 v Postojni. Takrat je bil na dogodku prisoten tudi škof Jurij Bizjak. Svoje misli je dodal Tone Lesnik, ki je sodeloval pri ustanovitvi. Povedal je, da so bili odrasli skavti ustanovljeni z namenom, da bi tudi odrasli, tako tisti, ki so izšli iz mladinskega skavtstva, kot tudi tisti, ki so se pridružili brez skavtske izkušnje, postali skavti. Poudaril je, da je poleg veščin pomembno tudi poznavanja zgodovine in filozofije skavtstva ter sklenil z mislijo, da smo na poti, na kateri smo še vedno učenci. 

FOTO: Blaž Žnidaršič

Kaj odrasle skavte žene naprej?

Načelnik Žiga se je z odraslimi skavti prvič srečal še kot skavt v stegu. Na 1. slovenskem jamboreeju leta 2008 so ga navdušili s svojim delom v kuhinji in skladišču. Ta del pogovora je sklenila podnačelnica Meta, pobudnica Izziva osebnega napredovanja odraslih skavtov (IONOS), ki je predstavila zgodbe, ki jo pri tem projektu najbolj nagovorijo. Med številnimi lepimi zgodbami najgloblje sežejo tiste o odpuščanju.

V drugem delu je načelnik Žiga predstavil vizijo delovanja odraslih skavtov. Želja je, da bi se po številu aktivnih bratovščin približali številu stegov, da bi se bratovščine povezovale med seboj in da bi imeli več projektov, ki bi nam pomagali pri osebni rasti. Br. Primož je nadaljeval o doprinosu odraslih skavtov za Cerkev na Slovenskem, dejal je preprosto, a pomenljivo: »Pomembno je, da smo.« Navdušuje ga, ko vidi, koliko plemenitih ljudi se zbira pri odraslih skavti in koliko je ljudi, ki s tem gradijo svojo osebno pot. Vsak od teh posameznikov je podoba Cerkve in to vidijo ljudje. Pomembno se mu zdi, da odrasli skavti delujemo navzven.

Zahvalil se je za številna služenja, na katerih sodelujemo, za srečanje starejših in bolnikov na Brezjah, za slovesnost v Kočevskem rogu in za prinašanju luči miru iz Betlehema. Vse to so pričevanja, za katera se zavzemamo. Vsaka bratovščina je vključena tudi v lokalno župnijsko življenje, kjer išče in prepoznava priložnosti za pobude in pomoč. Pogovorni del se je zaključil s hudomušno Metino dogodivščino z Nanosa.

FOTO: Blaž Žnidaršič

Izgubljeni podplati in iskanje skavtov brez sivih las

Sledila je skupinska igra z naslovom Kdo smo?, pri kateri smo zbirali podpise skavtov, za katere je veljala katera od trditev na natisnjenem listu. Dvorano so v hipu napolnili živahno dogajanje, smeh in iskanje pravih oseb. Kar težko je bilo najti skavta, ki še nima sivih las, ki je bil z ZBOKSS-om že petkrat v Assisiju, ki ima skavtsko rutko že 25 let, ki še nima skavtskega imena ali ki je izgubil podplat na čevlju. Nekatere trditve so bile lažje, pri njihovem razkrivanju pa nam je bilo v veliko pomoč medsebojno sodelovanje.

FOTO: Blaž Žnidaršič

V kvizu z naslovom Lepo je biti odrasel skavt so se pomerile tri dvojice, ob tem pa smo tudi drugi izvedeli nekaj zgodovinskih dejstev. Ob slikovni predstavitvi dogodkov odraslih skavtov skozi leta smo prepoznali marsikateri obraz, a čas teče naprej in nihče ni več takšen, kot je bil nekoč.

»Pogum, vedno pogum«

Ob koncu se je načelnik zahvalil trem ljubljanskim bratovščinam, ki so prevzele gostovanje dogodka – Štepanji vasi, Dravljam in Ježici, pozdravili smo skoraj vse dosedanje načelnike ZBOKSS-a in podnačelnica je podelila dve IONOS priznanji. Praznovanje smo zaključili z razrezom tort, ki so jih spekle udeležene bratovščine.

FOTO: Blaž Žnidaršič

V duhu ustanovitelja skavtov Baden Powella se bomo trudili še naprej, da bo svet zaradi nas vsaj za kanček boljši in da bomo živeli v skladu z besedami svetega Janeza Boska, zavetnika odraslih skavtov, ki so zapisane na spominski podobici ob praznovanju naše 25-letnice: »Pogum, vedno pogum: ne utrudimo se delati dobro in Bog bo z nami.«