Začetki stikov med Slovenci in Taizéjem segajo v leto 1963, ko ga je Marijan Smolik, poznejši dekan Teološke fakultete, takrat pa študent pastoralne liturgije v Parizu, z nekaj drugimi študenti obiskal, da bi izkusili tamkajšnjo liturgijo. Po vrnitvi v Slovenijo je januarja 1966 o tem pisal v Družini.

Naslednji znani stik je Silva Modic, ki je Taizé obiskala leta 1970. Podobno kot tisoče Slovencev za njo jo je očarala cerkev, v kateri so mladi sedeli ali klečali na tleh in so se počutili zelo domače. Takrat se je v Taizéju že rodila zamisel o koncilu mladih in priprave nanj so močno vplivale na njeno izkušnjo: »Bratje po­slušajo. Besede mladih so zanje znamenje časov. Ne obsojajo; ne prepričujejo. Ne poskušajo dati vnaprej pripravljenih odgovorov. Odgovore je treba najti skupaj. Tako je bila rojena ideja o koncilu mladih. Kot prvi kristjani želimo skupaj poiskati rešitev, nekaj, kar nam bo pomagalo živeti v upanju in hkrati v boju proti vsem krivicam v svetu.«