Od pionirjev slovenske moderne arhitekture je Ivan Vurnik širši javnosti najmanj znan, njegove vloge v kulturnem dogajanju dvajsetih in tridesetih let pa se še vedno premalo zavedamo. Rodil se je v znani radovljiški podobarski rodbini, ki je vse od sredine 19. stoletja izdelovala najrazličnejšo opremo za cerkve v osrednji Sloveniji. V nasprotju z dedom in očetom, ki sta se izšolala še v obrtni tradiciji, je Ivan že pridobil akademsko izobrazbo. Po maturi leta 1907 se je vpisal na študij arhitekture na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Na njegovo zgodnje ustvarjanje je vplival zlasti rojak Maks Fabiani (1865–1962), ki je edini med Vurnikovimi profesorji študente seznanjal z modernimi arhitekturnimi tokovi. Vurnika je seznanil tudi z vodilnim predstavnikom dunajske secesije, Ottom Wagnerjem (1841–1918), čigar mojstrsko šolo je obiskoval po končanem študiju leta 1911. Po letu dni dela pri Wagnerju je s pomočjo štipendije odšel na nekajmesečno študijsko potovanje v Rim, po vrnitvi na Dunaj p...