Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Oddaja Reflektor: Kako postati junak?

Za vas piše:
Mojca Purger
Objava: 22. 03. 2023 / 19:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.03.2023 / 19:34
Ustavi predvajanje Nalaganje
Oddaja Reflektor: Kako postati junak?
Tilen Mlakar in Samo Skralovnik sta gosta oddaje Reflektor o Hobitu. FOTO: Siniša Kanižaj

Oddaja Reflektor: Kako postati junak?

Letošnja tema poletnih oratorijev, ki bodo potekali po župnijah po vsej Sloveniji, bo Hobit. Gre za roman angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena, v katerem spremljamo pravljično bitje hobita Bilba, kako se preobrazi iz zapečkarja v junaka. Ni treba posebej poudarjati, da bo to tudi osrednje sporočilo, ki ga bodo animatorji poskušali poleti podati otrokom.

V studio oddaje Reflektor na Družini je voditelj pogovora David Tomažin povabil dva gosta, ki dobro poznata Hobita in neizrečena krščanska sporočila, ki se skrivajo v tem delu. Tilen Mlakar je eden od vodjev pri Oratoriju Slovenija in je pomagal snovati program oratorija, dr. Samo Skralovnik pa je docent na Teološki fakulteti pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo. V pogovoru je na zanimiv način vzporejal Tolkienova sporočila s svetopisemskimi odlomki.

Fantazijske zgodbe človeka nagovorijo na simbolični ravni

»Vsaka tri leta imamo pri oratoriju temo na podlagi literarnega dela,« je povedal Tilen Mlakar. »Hobit je izstopal po tem, da pri njem ni težko iskati krščanskega sporočila, ker ga je pisatelj pisal kot krščanski svet, prikrit v fantaziji.« Fantazijske zgodbe pa imajo moč, da človeka nagovorijo na simbolični ravni, sta se strinjala oba sogovornika. Samo Skralovnik je poudaril tudi, da vrsta holivudskih upodobitev Tolkienovih del dokazuje, da so njegova dela tudi za današnji čas zelo aktualna.

»Navsezadnje so tudi evangeliji zgodbe, čeprav ne fantazijske,« je dejal dr. Skralovnik. »Tolkien je zapisal, da bi moral biti človek odrešen na način zgodbe. Človek je pripovedovalec zgodb. Človek je odrešen preko zgodb. Ker smo mi zgodbe in nas nagovorijo zgodbe, čeprav so tudi fantazijske.«

Oddajo lahko poslušate tudi kot podkast.

Nenazadnje so tudi evangeliji zgodbe, čeprav ne domišljijske, pravi dr. Samo Skralovnik. FOTO: Siniša Kanižaj

Ali ni zgodba preveč strašna za otroke?

Na vprašanje Davida Tomažina, ali se jima zgodba v Hobitu ne zdi preveč strašna za otroke, ki se bodo udeležili oratorija, sta odvrnila, da so tudi klasične pravljice kdaj strašne. »Tudi v Rdeči kapici volk poje deklico. Treba je računati, da otrok to predela. Še posebej na oratoriju to predelujemo na katehezah. Bi pa izpostavil, da je običajno film precej bolj strašljiv, ker vse elemente vizualno prikaže. Ko pa bereš, pa si lahko predstavljaš manj temačno,« je povedal Tilen Mlakar. Tudi Samo Skralovnik je dejal: »Definitivno jaz otrok ne bi preveč obvaroval pred tem, s čimer se bodo v življenju srečali v taki ali drugačni obliki in je bolje, da to predelajo načrtno, da jim to osmislimo, kot pa da se s tem srečajo, ko bodo sami ali v neki drugačni družbi.« Izpostavil je tudi, da lahko otrok doživi nekaj kot zgodbo, odrasel pa v njej najde še nekaj več.

Animatorjem svetujeta, naj preberejo knjigo, saj film ne sledi povsem Tolkienovim mislim.

Tilen Mlakar je povedal, da so Hobitovo zgodbo za oratorij še dodatno oklestili. »Osredotočili smo se na Bilbovo pot. Njegovo rast od zapečkarja do junaka. V tem primeru ni nek junak kot Superman, ki na koncu postane vsemogočen. Bilbo ostane Bilbo, še vedno zapečkar, nič se ni 'nabildal' ali kaj podobnega, vseeno pa se je spremenil, preobrazil in odrasel. V tem smislu je njegova pot junaška.«

Od zapečkarja do junaka

Samo Skralovnik je povedal, da se s Hobitovo željo po tem, da bi se ugreznil v svoj udoben kavč in tam ostal do konca življenja, vsak lahko poistoveti. Spomnil je tudi, da mlade papež Frančišek pogosto povabi prav k temu, naj se dvignejo iz svojih kavčev in se podajo na pustolovščino. Prav to je tudi Hobitovo sporočilo.

»Potovanje Hobita spremeni,« je povedal Samo Skralovnik. »Ko Bilba Gandalf povabi na pot, ko izve, da se morda ne bo vrnil nazaj, pade skupaj. Do polovice knjige je predstavljen zgolj kot nekdo, ki dela napoto in težave in dejansko Gandalf reši vse. Potem pa Gandalf izgine. Takrat se mora Bilbo iz statista spremeniti v junaka.« Samo Skralovnik meni, da včasih Bog najbolj pomaga tako, da se umakne in nam prepusti iniciativo.

Animatorji so že junaki

Tilen Mlakar je poudaril, da so animatorji oratorija že naredili korak k junaštvu, saj ne bodo ostali doma na kavču, ampak se bodo predali služenju otrokom na oratoriju. »Drugi korak pa je to, da na oratoriju ne popustijo skušnjavam, da bi malo šli poklepetati med sabo, se 'grupirali'. Tudi tukaj so povabljeni, da gredo preko sebe. Mislim, da so na ta način največji pričevalci, kaj pomeni biti junak za otroke. Če se predajo animatorstvu, lahko konkretno na oratoriju naredijo mini pot od zapečkarja do junaka.«

Tilen Mlakar spodbuja animatorje oratorija, naj tudi sami napravijo pot od zapečkarja do junaka. FOTO: Siniša Kanižaj

Dr. Skralovnik pa je animatorje ob koncu še enkrat povabil naj preberejo knjigo. »Slomšek je rekel: če hočeš nekoga vneti, moraš najprej sam goreti. Eden zelo ključnih trenutkov je, da nekdo prebere knjigo ali vsaj nek povzetek, saj se včasih zgodi, da česa ne razumemo. Če nečesa ne preberemo, ne poznamo, se zgodi, da do konca ne bomo razumeli bistva.«

Oglejte si še kratke utrinke iz oddaje.



Nalaganje
Nazaj na vrh