Tudi sama sem se »ponovno rodila«

Božič je bil od nekdaj moj najljubši praznik. Vsako leto smo božični večer preživeli pri babici v Mariboru. V krogu širše družine smo imeli obilno večerjo, nato sva z babi odšli peš v bližnjo stolnico po-
gledat jaslice. Medtem je prišel Božiček, prinesel pod jelko darila in prižgal svečke. To je bila poleg žegna edina priložnost, ko sem vstopila v cerkev. Razen obiska jaslic, ki sem se ga vedno veselila, ni bilo nič v povezavi z vero ali Jezusovim rojstvom. Kljub temu da kot najstnica nisem več verjela v čudežnega Božička, pa sem se prav otroško veselila obiska jaslic.

Po smrti babi se nikoli več nismo zbrali vsi na kupu za božič ali na božični večer in prav ta čas v letu mi je najlepši zaradi res lepih spominov na babi ter najtežji, ker jo še vedno zelo pogrešam. In postanem žalostna, saj žalujem ne le za ljubo osebo, temveč za našo družinsko tradicijo božičnega večera.

Pred skoraj štirimi leti sem se krstila in že med pripravami na prejem zakramentov...