Nedokončana zgodba

Veliko se piše, vsaj v verskih glasilih, o povojnih pobojih, ko so se zmagovalci iz strahu za oblast spravili nad vojne ujetnike, pravzaprav svoje brate Slovence, in jih po kratkem postopku spravili s sveta, to je iz konkurence za oblast, da jim ne bi bili v napoto, ko so si delili vladarske stolčke. Zanimivo je, na koliko načinov je bila prikazana ta zgodba. Vendar je resnica le ena, šlo je za oblast!

Po tolikih letih se še vedno vali ta gmota nerazčiščenosti sem in tja in nihče od oblastnikov je noče imenovati s pravim imenom. Od sebe odvračajo vsako odgovornost za to krvoločno dejanje. Ne vzamejo ga toliko zares, da bi ga dostojno rešili. Ali smo tako nesposobni, da se ne zavedamo nerešene zadeve, ali pa tako oholi, da nočemo videti in reševati, kar se da? Kje je človekov ponos, da pusti, da se njegov narod še naprej obnaša hlapčevsko in ne pripomore, da se reši, kar se rešiti sploh da? Kajti mrtvih ne bomo obudili. Dali pa jim bomo priznanje za njihov trud in živ...