odmevi 39/25

Pred pohodi za življenje Pohodniki za življenje ne prihajamo z razdiralnimi čustvi in dejanji, ampak s sočustvovanjem in skrbjo za tiste, ki se ne morejo postaviti zase in obraniti svojega življenja. Smo borci za življenje, borci za pozitiven premislek o človeku, nošenčku, ki se je morda nepričakovano in neželeno pojavil. Da ne bomo potem gledali shodov – kot v tujini – prizadetih mater z napisi: »I regret my abortion!« (Obžalujem abortus!) Kajti dejstvo je, da večina žensk abortus travmatično obžaluje. Kasneje se zavejo, da so nošenčku odvzele rojstvo, prve korake, prve besede, rutko prvošolčka … celo življenje. Sicer pa: nočete otrok! Prav! Ne spočnite jih! »Splav je nedvomno družbeno zlo!« je že pred 30 leti zapisala na tematski strani ženske v demokraciji v SP Dnevnika ginekologinja dr. Mateja Ko-žuh-Novak. Vendar pa se aborcionistična dejavnost po svetu širi. Tako so mejo za legalen splav na Danskem in Norveškem zvišali z dvanajstih tednov na šestnajst. Tudi mi, ki nam je življenje sveto in nedotakljivo od spočetja do naravne smrti, ne smemo stati križem rok in se potuhniti. Javno, jasno in glasno se moramo postaviti v bran življenju! Poleg pohodov v Kopru, Mariboru in Ljubljani bomo v Ljubljani ob posebni postavitvi prisluhnili pričevanju prizadetih ljudi; lani so bili to ljudje iz Brazilije, ki so bili kot nošenčki v postopku usmrtitve, a so splav preživeli. Z večjimi ali manjšimi posledicami pač. Blaga in prijazna sodelavka mi je v nekem pogovoru zaupa-la, da je naredila splav. Da se je pač »znebila celic«, ker je bil zakon v krizi. Mojih ugovorov glede »celic« ni jemala resno. Imela je otroka pred splavom in še enega po splavu. Nekega dne pa me ustavi na hodniku z izrazom žalosti, potrtosti in skrbi: »Včeraj pri kosilu sta se sinova sprla in mlajši se je odmaknil na sosednji stol. In – globoko in tresoče je zajela sapo – na vmesnem stolu sem silovito začutila splavljenega otroka!« Neka druga ženska se je ob novici, da je noseča, zelo razveselila nošenčka. Pa je njeno radost strla novica, da jo mož vara. V trenutku je postal nošenček »kup celic«, ki si jih ne želi več. In ginekologinja ji je brez vprašanj napisala napotnico za splav. Danes vemo, da se ob stiku ženske in moške spolne celice po podedovanih genih, tudi več rodov nazaj, in njihovi kombinaciji kreira enkratno človeško življenje, ki se čez čas konča z naravno smrtjo ali z odvzemom življenja. (Po-udarjam pa, da sama ženska ali moška spolna celica ne more generirati spočetja; šele združitev jajčeca in semenčice je »veliki pok«, začetek novega enkratnega življenja! Podobno kot niti natrijev niti klorov atom nimata sama zase lastnosti soli, ko pa se sklopita v molekulo NaCl, dobimo kuhinjsko sol). Naši pohodi so pohodi za življenje. Ne delamo si utvar, da bomo spreobrnili ljudi s selektivnim obsegom sočutja v njihovem značaju; imajo pač takšne gene, ki jih določajo, in zanje je splav zakonsko zagotovljen. Strinjam se z izpostavljeno aborcionistko na FB, ki je izjavila, da obstajata dva svetova: zagovorniki splava in nasprotniki splava. Ne strinjam pa se s trditvijo aborcionistke Metke Mencin, ki stoji na stališču, da je splav politično vprašanje in politična odločitev. Zanimivo je dejstvo, da se je kar nekaj prepričanih in operativnih aborcionistov spreobrnilo v goreče zagovornike življenja od spočetja do naravne smrti. Pričevanje ene takih, Patricie Sandoval, smo lahko te dni slišali v Ljubljani, Stični in na Vrhniki. Ta nepričakovani salto mortale je letos pojasnila znanost, ki je odkrila t. i. speče gene, ki se lahko nepričakovano aktivirajo. Za to odkritje je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino. Borci za življenje si želimo in si prizadevamo za to, da nepoučeni in zavedeni ter tisti v akutni krizi slišijo še drugo plat zvona, kjer bije tudi sledeče pričevanje: Pred leti sem pomagal pri zaključku šolanja mladi mamici. Ko je uspešno maturirala in se je otročiček že postavljal pokonci v stajci, sem ji namignil, da me daje radovednost. »Vem,« je dejala, »kaj me želite vprašati: ali sem pomislila kdaj na splav?« »O, ja, cele noči sem prebedela v takšnem razmišljanju!« »Pa zdaj?« sem bil kar nekako neroden. Njene tople oči so ji zalile solze sreče. Naš Prešeren je čuteče zapisal: Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo /…/ On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečne vesele dni! Al� te je treba bilo al� ne, vedno bom srčno ljubila te. Peter Zidar, Logatec Kuža Zlatko (2.) Spoštovani, dalj časa sem razmišljala, ali naj se vam na omenjeni članek sploh oglasim. Ob branju sem onemela. Čudi me, da ste tak članek sploh objavili. Kdo nam daje pravico soditi druge? Kristus je sprejemal vse ljudi, se družil z grešniki!? Zato je bil deležen očitkov farizejev! Zakaj ne bi smel v cerkev, k sv. maši itd. vsakdo? Je krščansko stresati gnev na nekoga, ki prijazno poda roko? Je treba nekoga, ki pride k maši, zmerjati z »gnojem«? Sprašujem se, kje je naša vera? Je treba po-vsod mešati politiko? Kristjani moramo biti sol zemlje in luč sveta. Z mislijo, da smo se sposobni ob za nas važnih dogodkih, kot so volitve, sposobni prav odločiti brez raznih »podukov«, opremljenih z jezo ali celo sovraštvom, vas pozdravljam. Neža Makovec, Rateče Koliko je vredna čista pitna voda? Župan Ljubljane Zoran Janković je dobil dovoljenje za dokončanje kanala CO – zadnjih 128 m. Že zdavnaj bi morali preprečiti to sporno gradnjo, ki ogroža kvalitetno pitno vodo za Ljubljano. Kadarkoli bi se lahko zgodila nepopravljiva katastrofa z onesnaženjem. Med drugim tudi zaradi potresnega terena vodnega zajetja, čez katerega naj bi potekala kanalizacija. Vendar župan ne posluša ne stroke, ne zelenih Alpe Adria Green in drugih okoljevarstvenikov in ne nazadnje prebivalcev našega največjega mesta. In najlepšega na svetu, kot pravi on. Kje so kolesarji, ki so se zbirali za prazen nič? Sedaj jih pa ni nikjer, ko bi bilo zares upravičeno in potrebno. Janković in njegova klika ne upoštevajo tega svarila. Nihče nima pravice uničiti pitne vode, ki je nepogrešljiva. To je neodgovorno in zavržno do meščanov. Politično so zlorabljali celo UE Ljubljana za izdajo gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je dolžno to zavrniti. Če bi bil minister Jože Novak pošten in korekten, bi tudi za ceno ministrskega položaja to gradnjo ustavil. Sporen projekt podpira večina Golobove vlade, saj se ve, roka roko umije. To je politična in finančna korupcija sedanje škodljive leve vlade in župana Ljubljane. Celo župane sosednih občin je vpletel v ta sporni projekt. Vedno obstaja alternativa. Voda ni ne leva ne desna, pravica do čiste pitne vode pa je zapisana v ustavi, ki jo potrebujemo – sedanji in prihodnji rodovi. Kje je tu odgovornost? Denarja se ne da spremeniti v vodo. Odgovorni preprečite, da bi Janković sprožil to ekološko bombo, dokler je še čas. Posledice bi bile lahko katastrofalne. Po toči zvoniti je prepozno. Absurdno je, da bi zaradi župana in njegovih političnih privržencev trpelo več kot 300 tisoč ljudi. Kje je tu zdrava pamet? Politiki so izvoljeni zato, da delujejo v skupno dobro državljanov, ne pa za svoje ozke in politične interese. V nasprotnem primeru naj odstopijo, da ne bodo še naprej delali škode vsem nam. Martina Košica, Ljubljana

Dostop do članka (47174)

odmevi 39/25

odmevi 39/25

Pred pohodi za življenje

Blaženi Slomšek, čuvaj naše družine

BELTINCI – Blagoslov šolarjev in šolskih torb

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.