Ko se me dotakne

Včasih se me pri branju svetopisemskega odlomka dotakne en sam stavek ali pa že ena sama beseda. To pomeni, da me je Bog čakal.

Tako je bilo tudi pri prebiranju Družine na strani Odmevov. Prva beseda je bila »slovenstvu« in naslednje tri »izročimo Božji previdnosti«.

Ko poslušam in berem, kaj se dogaja z našim narodom, našo domovino, našim jezikom, našo kulturo, našo slovensko zemljo, našo zgodovino … me zaboli. Vse nekam tone. Slovencev nas je vsak dan manj. Ko grem po Novi Gorici, slišim vedno manj slovenskega jezika. Da ne omenjam še trgovskih centrov. Skoraj vse prazne hiše v okolici in zaprte lokale v mestu prevzemajo ali kupujejo tujci, ki pripeljejo k nam cele družine do drugega ali celo tretjega kolena. Njihove žene so v glavnem doma in imajo večje število otrok, saj so deležne raznih bonitet, medtem ko naše zaposlene žene delajo, dokler zmorejo, in pregorevajo, da preživijo sebe in družino. Vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v šoli se trudijo z drugače govor...