V slavo Božji milosti, dobroti in usmiljenju!

Ob branju pričevanj bolnišničnih duhovnikov v tedniku Družina, sem bila nagovorjena, da podam tudi sama kratko pričevanje.

Najprej zahvala vsem bolnišničnim duhovnikom, ki se razdajajo in prinašajo najbolj ubogim zakrament Božjega usmiljenja.

Bilo je neko nedeljo, ko me je sestra, ki ne živi v našem kraju, prosila, če obiščem njeno sokrajanko, ki je ležala v šempetrski bolnišnici in ni imela nikogar, ki bi jo obiskal. Obljubila sem ji, da grem k njej. Ko pa se je bližal čas obiskov v bolnišnici, mi je postalo žal, da sem ji obljubila. Zunaj je namreč deževalo in počutila sem se utrujeno.

Po dolgem oklevanju sem vseeno odšla v bolnišnico. Vedela sem samo za ime in priimek te bolnice, nisem pa vedela, na katerem oddelku leži. Na recepciji na oddelkih sem spraševala, kje leži ta gospa. Niso mi znali odgovoriti. Podala sem se v iskanje te bolnice po nadstropjih in oddelkih. Najprej sem preverila v nižjih nadstropjih, nato sem se pomikala višje,...