Mišice za težke stvari

Jezus pravi: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.« (Lk14,27)

Križ je seveda nekaj težkega, nekaj, česar ne maramo preveč, pa je vendar treba storiti. Kajti življenje ni enostavno, nikoli ni takšno, kakršnega si želimo. Veliko težkega nam pride na pot.

Za to pa človek potrebuje mišice. In mišice si pridobi tako, da trenira, da vzdiguje in premika vedno težje stvari.

Otrok z zvezki. Ilustracija: Andreja Gregorič

Kako postanem Jezusov učenec?

Za to, da dobimo mišice v srcu, nosimo svoj križ, ali če povemo po domače: izpolnjujemo svoje dolžnosti. To pomeni biti Jezusov učenec: delati tisto, kar moramo storiti, ker tega namesto nas ne sme, a tudi ne more storiti nihče drug. Tako se ljudje učimo biti odrasli: da se počasi ločujemo od svojih staršev in postajamo samostojni fantje in dekleta. Tako postajamo odgovorni za tisto, kar naredimo, tako za slabo kot tudi za dobro. Tako se za vse skušamo čimbolj potruditi, vendar ne samo zato, ker se moramo, ampak ker je tako prav. Jezus nas je namreč postavil za služabnike drug drugemu, ne pa da bi postali drugi naši služabniki.

Otrok pri molitvi. Ilustracija: Andreja Gregorič

Molitev

Ljubi Jezus, pomagaj mi, da bom vsak dan z veseljem vzel na rame svoj križ in ga nosil za Teboj. Stoj mi ob strani, ko se trudim delati tisto, kar je prav. Amen.

Prisluhni nagovoru Marka Rijavca!

Povezava do nedeljskega nagovora. 

Članek je bil objavljen v septembrski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!