Jezusova spremenitev na gori napoveduje luč velike noči, dogodek smrti in vstajanja, teme in nove luči, ki jo Kristus izžareva na vsa telesa, ki jih je prebičalo nasilje, na telesa, ki jih je križala bolečina, na telesa, zapuščena v bedi. Medtem ko zlo naše telo spremeni v menjalno blago ali anonimno maso, to isto telo sije z Božjo slavo. Odrešenik preobrazi rane zgodovine, ko razsvetli naš um in naše srce. Njegovo razodetje je presenečenje odrešenja! Nas to očara? Ali Božje obličje najde v nas občudujoč in ljubeč pogled?

Na obup ateizma Oče odgovarja z darom Sina Odrešenika. Iz agnostične samote nas Sveti Duh odrešuje tako, da nam podarja večno občestvo življenja in milosti. Naši šibki veri prinaša oznanilo prihodnjega vstajenja. To so učenci videli v Kristusovem sijaju, za razumevanje tega pa je potreben čas (prim. Mt 17,9). Čas tišine za poslušanje Besede, čas spreobrnjenja, da bi okušali Gospodovo družbo.

Papež Leon XIV., 1. marca, ob molitvi angelovega češčenja