Slovenija naj bi po napovedih OECD letos zabeležila 4,5-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi ta naslednje leto zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer upadla na zgolj 2,5 odstotka.

»Slovensko gospodarstvo je dobro okrevalo po krizi COVID-19, vendar vojna v Ukrajini krepi inflacijske pritiske, zaostruje motnje v dobavni verigi in obremenjuje rast,« je ob predstavitvi raziskave o Sloveniji, ki je potekala na Brdu pri Kranju, dejal predstavnik organizacije Alvaro Santos Pereira.

Pomanjkanje delovne sile je čedalje bolj očitno

Slovenija je z 8,1-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2021 že presegla predkrizno raven, kar je v veliki meri zasluga preteklih vladnih ukrepov v višini 10 % BDP. Vendar pa se bo v naslednjih letih morala soočiti z nekaterimi velikimi težavami. Poleg že omenjene energetske krize in motenj v dobavnih verigah bo za Slovenijo velik izziv tudi pomanjkanje delovne sile, saj je stopnja brezposelnosti po ugotovitvah slovenskih institucij že nekaj mesecev na rekordno nizkih ravneh. Močno je narastla tudi inflacija, ki je dosegla najvišjo raven v zadnjih dvajsetih letih in se na žalost v kratkem še ne bo umirila.

Starajoče prebivalstvo bo čedalje večje breme

Pomanjkanje delovne sile pa je razkrilo še eno veliko slabost slovenskega pokojninskega sistema. Slovenski delavci se namreč efektivno upokojujejo že pri starosti 61,5 leta, kar je bistveno prej kot v primerljivih državah. Država se bo v naslednjih letih soočala z enim od najvišjih povečanj izdatkov za pokojnine med državami OECD. Zato državi priporoča podaljšanje dobe plačevanja prispevkov in dvig predpisane upokojitvene starosti, s čimer bi dosegli boljše pogoje upokojitve in ustavili trend padanja višine pokojnin.

»Pokojninski sistem je treba prilagoditi daljši pričakovani življenjski dobi in zagotoviti daljše ter bolj zdravo obdobje delovne aktivnosti,« je na predstavitvi poročila tako poudaril Pereira.

Ob tem je dodal, da se bo v primeru, če reform ne bomo izvedli, še povečal pritisk na pokojnine, zdravstveni sistem in trg dela. Največji izziv za prebivalstvo je trenutno sicer visoka inflacija, kar bi morala država blažiti z lajšanjem najranljivejših. Obenem je pomembna tudi previdnost pri ukinjanju kriznih spodbud, da s tem ne bi zadušili okrevanja.

Kompleksni dolgoročni izzivi

Na srednjeročni in dolgoročni ravni pa bosta po mnenju OECD pomembni tudi fiskalna konsolidacija in davčna reforma. OECD nam tako priporoča povečanje davkov na porabo in premoženje ter poenostavitev sistema davka na dodano vrednost (DDV). To bi lahko po njihovem mnenju storili z razširitvijo obdavčitve po osnovni stopnji DDV. Obenem nam priporočajo tudi, da se izogibamo centralnega določanja plač, temveč to počnemo na ravni podjetij in panog.

Pomanjkanje IKT strokovnjakov

Velik izziv v prihodnjih letih bo tudi digitalizacija. Slovenija mora tako po mnenju OECD izboljšati dostop do širokopasovnega omrežja, povečati uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter morda uvesti obvezno uporabo storitev e-uprave.

Kljub kritikam pa je Perreira mnenja, da je Slovenija »na dobri poti h konvergenci z bogatejšimi državami OECD-ja. Izzivi pa ostajajo in za njihovo premagovanje so potrebne strukturne reforme, s katerimi bi Slovenija postala bolj digitalno, trajnostno in učinkovito gospodarstvo«, za kar pa »mora nadaljevati po poti reform, na kateri je, in razmišljati dolgoročno.«

Vlada obljublja strukturne reforme

Z ugotovitvami OECD se je strinjal tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki je ob tem poudaril. »Starajoča se delovna sila pomeni, da Slovenija potrebuje veliko večjo rast produktivnosti, da bi lahko še naprej dvigovala življenjski standard in krepila pokojninski sistem. Za premagovanje teh izzivov bodo potrebne strukturne reforme za izgradnjo bolj digitalnega, trajnostnega in produktivnega gospodarstva.«

Zato med drugim obljublja celovito davčno reformo, s katero bi zmanjšali obremenitev dela ter povečali obdavčitev potrošnje in premoženja. Obenem pa želijo na ministrstvu tudi odpraviti »anomalije« pri davkih, ki so nastale zaradi pritiskov »bolj ali manj močnih lobističnih skupin«. Del sprememb naj bi bil tako pripravljen že letos in med drugim na primer zmanjšal razlike med obdavčitvijo normiranih sp-jev in zaposlenih.

Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Meseca naj bi že kmalu sprejeli tudi ukrepe, ki bodo zmanjšali breme podražitev za najranljivejše. Prav tako je ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, obljubila, da že iščejo rešitve za pokritje t. i. belih lis in izboljšanje cenovne dostopnosti do širokopasovnega omrežja.