Kijevska kneginja

Zavetnica: spreobrnjencev in vdov

Atributi: križ in model cerkve

Krščanstvo so med vzhodnimi Slovani začeli širiti že grški misijonarji, saj so v Kijevu poznali spise slavne ohridske šole učencev sv. Metoda in je tam že pred letom 944 stala cerkev sv. Elija. A to so bili le skromni začetki, kristjani so bili v manjšini in še vedno preganjani. Šele sv. Olgi je uspelo, da je postavila trdne temelje za kasnejši razcvet krščanstva, noč in dan molila za spreobrnjenje svojega sina in gradila prve cerkve v Kijevu. Upravičeno jo zato prištevajo med »apostole« in jo med slovanskimi bizantinskimi svetniki imenujejo na prvem mestu.

Ime: Izhaja iz ruskega imena, to pa iz staroskandinavskega Helga, ki pomeni »sveta« ali »srečna«. Po krstu si je prevzela ime Helena.

Rodila se je okoli leta 890 v Pskovu (Plesov) v severozahodnem delu Rusije, umrla pa 11. julija 969 v Kijevu, v Rusiji.

Družina: Njeno ime Helga kaže, da je bila iz rodu Varjagov ali Vikingov. Bila naj bi hči normanskega velikaša Olega iz Novgoroda. Neko drugo izročilo pa pravi, da je bila rojena v Pliski v Bolgariji, njen oče naj bi bil knez Vladimir Bolgarski. Poročila se je s knezom Igorjem Kijevskim ter imela z njim sina Svjatoslava. Njen vnuk je bil sv. Vladimir.

Sodobniki: bizantinski cesar Konstantin VII., patriarh Nikolaj I. Mistikos, nemški cesar Oton I., več papežev (sv. Hadrijan III., Janez X.), sv. Adalbert.

Vladarica: Po smrti moža je namesto mladoletnega sina vladala Rusiji kot regentinja od leta 945 do 960. Njen predhodnik je bil njen mož Igor I. Kijevski, naslednik pa sin Svjatoslav I.

Spreobrnjenje: Čeprav se je s krščanstvom morala seznaniti že na domačih tleh, se je dala krstiti šele kot vdova, po treznem in modrem poudarku. To naj bi se zgodilo leta 957 v Carigradu, čeprav je mogoče, da jo je že prej v Kijevu krstil njen kaplan Gregorij.

Kreposti: Pred krstom je bila Olga precej nasilna in oblastna žena; v maščevalnosti ni pomišljala kruto pokončati morilcev svojega moža in sovražnikov. Kasneje pa je svoj značaj popolnoma spremenila, postala je blaga in stroga samo še sama do sebe.

Upodobitve: Upodobljena je kot kneginja s križem in z modelom cerkve.

Dela: Olgina prva naloga je bila, da je zatrla upore različnih plemen, katerih žrtev je bil tudi njen mož. Državo je želela utrditi z nepristransko pravičnostjo; ljudstvo jo je podpiralo, saj ji je uspelo krotiti samovoljo boljarov. S svojimi dobrimi deli in pravičnostjo si je pridobila velik ugled, da ji je uspelo (kljub nasprotovanju sina, ki je ostal pogan) pokristjaniti velik del dežele.

Grob: Relikvije je njen vnuk sveti Vladimir prenesel v Marijino »desjatinsko« cerkev, ki jo je dal sam sezidati. Mongoli so jo leta 1240 porušili, o relikvijah pa od začetka 18. stoletja ni več sledu.

Goduje: 11. julija.

Življenjepis: Njeno življenje je popisal življenjepisec Jakob.

Beatifikacija: Za njeno češčenje se je ob odobravanju ljudstva najprej zavzel sv. Vladimir, potrdil pa ga je ruski koncil leta 1574, ko jo je imenoval »apostolom podobno«. Častijo jo tako v pravoslavni kakor tudi katoliški Cerkvi.