Duhovnik fra Ante Vučković v knjigi Neostvarena sloboda (Nedosežena svoboda) razkriva, da je pokojni priljubljeni hrvaški glasbenik Oliver Dragojević v zadnjih mesecih življenja pogosto tiho obiskoval cerkev v Veli Luki na Korčuli. V času, ko v cerkvi ni bilo nikogar, je preprosto sedel in bil v navzočnosti Najsvetejšega. Vučković opisuje to tišino kot globok, a neizrečen odnos z Bogom, primerljiv z nežnostjo Oliverjeve pesmi Galeb i ja. Po duhovnikovih besedah je Oliver v zadnjem obdobju živel skromno in brez želje po javni izpostavljenosti.