»Zaradi mene bi lahko šel. Živela sva ločeno, tako sem se tudi sama počutila. Kot ločenka. Čeprav uradno to nisva bila.« 

»Dokler nisem prišel sem, v dom, se mi je vedno zdelo, da sem storil prav, ko sem tedaj odšel iz Ljubljane. Takrat je bilo zame to življenjsko obdobje zaključeno, v koči se je začelo novo. Lepše in bolj prijazno. Ko sem izvedel, da stanujeva v istem domu, sem bil jezen na Zdenko, pomislil sem celo, da je to storila namenoma. Nisem te želel srečati, pravzaprav sem se najinega srečanja celo bal. A že ob drugem srečanju, takrat, ko si potrkala na moja vrata, sem spoznal, da te nisem nikoli pozabil.«

»Tudi jaz nisem uživala ob novici, da živiva v istem domu. A vem, da Zdenka tega ni namenoma storila. Ker stanuje blizu, ji najino bivanje v tem domu olajša življenje,« je rekla. »Ko sem ob zadnjem srčnem napadu gledal smrti v oči, sem spoznal, da sem pred skoraj četrt stoletja naredil napako. Nikoli ne bi smel oditi iz Ljubljane, ne da bi te pov...