Januar, začetek novega leta, novega poglavja v našem življenju, svež, nepopisan list papirja. Mesec verskega tiska in Besede, zapisane v knjigi knjig, Svetem pismu, pismu Boga nam ljudem. Pismu, ki te povabi v drugačen svet. Preprost in iskren ter osvobajajoč. Svet, v katerem si končno lahko to, kar si. Svet brez toliko odvečne navlake, ki je pravzaprav sploh ne potrebujemo za srečno in polno življenje. Zame osebno osupljivo lep, čaroben svet, pisan prav na mojo kožo. In tako zelo resničen še danes, po toliko letih, celo tisočletjih.

Ja, ko sem si končno upala vzeti to zaprašeno in debelo knjigo s police v svoji sobi in se potopiti vanjo, me je začarala. Besede, ki sem jih željno prebirala, niso bile le mrtva črka na papirju, ampak so dobesedno oživele pred mojimi očmi. »Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog,« smo brali ob božiču. Ob prebiranju Svetega pisma sem namreč močno začutila, da se mi izza hrbta prijazno nasmiha sam Bog. Resnično neverjetno...