Vstopili smo v sveti postni čas in že veliko prej sem razmišljala, kako ga želim živeti, kako se želim pripraviti na praznik zmage, na veliko noč. Ob razmišljanju, kako bom osebno rasla, pa sem se spraševala, kako ga želimo (pre)živeti kot družina. Kako ob vseh mogočih obveznostih, ki jih s sabo prinašajo naše službe, šolske in obšolske dejavnosti, najti čas za tisto, kar dejansko prinaša rast v naših družinskih odnosih?

Postni čas, teh 40 dni, se zdi dolga doba. V tem času je mogoče veliko postoriti in vem tudi, da hitro kaj izpustiš, greš mimo, preložiš in kar malo pozabiš na bistvo. Postavlja se mi vprašanje, ali znam svoja opravila postaviti na prioritetno lestvico tako, da ob njih v družini rastemo tudi v naših odnosih? Če bi bila vsako leto znova prepuščena le sama sebi, bi bil odgovor jasen: »Ne. Ne znam. Toliko je različnih dejavnikov, ki me odvračajo od naših odnosov in od rasti v naši družinski povezanosti!«

Postni načrt

Ravno zato potrebuje...