Jezikovno podobo prostora naše države najprej ureja Ustava Republike Slovenije, zlasti 11. člen, nato Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), pomembno ga določa področna zakonodaja, zlasti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD; katerega določbe niso vedno usklajene z ZJRS), posredno pa siceršnji pravni red Evropske unije. K podobi jezikovne krajine na dvojezičnih območjih na Obali in v Prekmurju nas zavezuje tudi Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Navedena določila in na njihovi podlagi sprejete in utemeljene odločitve, ki jih kaže neposredna raba (torej uresničevanje teh določil), govorijo o nas samih, o našem odnosu do slovenskega jezika, o njegovem sobivanju z drugimi jeziki, zlasti z angleščino, na dvojezičnih (in obmejnih) območjih pa tudi z italijanščino in madžarščino. 

Da je problematika relevantna, priča dejstvo, da je vprašanje napisov že najmanj od posveta Slovenščina v javnosti (1979) vedno znova predmet raziskovalne pozornosti, pogosto pa tudi javnih razpra...