Predsednik republike Pahor je prejel nagrado De Gasperi za prizadevanja za skupni evropski projekt. »Pri tem ima posebno mesto njegovo razumevanje pomena sprave med narodi in ljudmi. Predsednik Pahor spravo razume kot osnovo evropskemu projektu in večkrat poudari, da Evropske unije ne bi bilo brez sprave med v obeh svetovnih vojnah nasprotujočimi si vojaškimi silami, brez sprave med sosedi. Temu je posvečal osrednjo pozornost skozi vso svojo politično pot, ne le v dveh mandatih na mestu predsednika Republike«, so sporočili iz predsednikovega urada.

Pobuda Brdo-Brijuni Process

Borut Pahor si je v zadnjem desetletju in pol prizadeval za spravo in razumevanje med ljudmi, narodi in državami na Zahodnem Balkanu in jih je formaliziral v pobudi Brdo-Brijuni Process že v času, ko je bil predsednik vlade. »Predsednik Pahor je med tistimi evropskimi voditelji, ki še posebej opozarjajo na pomen enotne in močne Evropske unije in se zavzemajo za njeno nadaljnje poglabljanje ter skupno evropsko prihodnost.«

Novinar Družine Bogomir Štefanič v pogovoru s predsednikom Pahorjem letos septembra. FOTO: Tatjana Splichal

Kot so še poudarili, pa sta vrhunca teh prizadevanj na mednarodnem prizorišču iz leta 2020: vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem in stisk role z italijanskim predsednikom Mattarello pred spominskima obeležjema žrtvam fašizma in žrtvam revolucionarnega nasilja po II. svet. vojni na Bazovici ter skupna udeležba s predsednikom republike Avstrije Alexandrom Van der Bellnom na slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita v Celovcu.

O slovenski razklanosti

V govoru ob prejemu nagrade je Pahor med drugim dejal, da je kot mlad intelektualec sodeloval v slovenski politični pomladi in bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen v prvi demokratični parlament, kjer je vedno povezoval demokracijo in Evropo. »Kmalu za tem me je pritegnilo vprašanje slovenskega nacionalnega razcepa med drugo svetovno vojno in po njej. Komunistična propaganda je zlorabila čudovit in navdihujoč osvobodilni partizanski odpor za prikrivanje komunističnega prevzema oblasti med vojno in po njej. To je povzročilo državljansko vojno v najstrašnejšem času slovenske zgodovine.«

Poprava krivic in pomen sprave

Nadaljeval je, da se je zelo zgodaj začel ukvarjati s procesi sprave. Kot predsednik Socialnih demokratov in pozneje kot predsednik vlade je, tako Pahor, imel priložnost, da glede tega dejansko nekaj naredi. »V veliki meri je tudi to uspelo. Najdbe posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev so meni in vsej demokratični slovenski politiki dale nalogo, da zadevo raziščemo, popravimo krivice in simbolno okrepimo pomen sprave.

Kadar koli so nam moji nasprotniki v zvezi s tem metali polena pod noge, sem se skliceval na pomen sprave med Nemčijo in Francijo. Ta sprava je omogočila širitev evropske ideje, čudovite vizije, ki jo je zagovarjal tudi italijanski velikan De Gasperi.«

Kaj bo z denarno nagrado?

Ob podatku, da bo predsednik Pahor poleg priznanja prejel tudi 25 tisoč evrov denarne nagrade, se je v javnosti pojavilo vprašanje o tem, kako ga bo porabil oziroma, ali ga bo komu podaril.

Prejemniki nagrade že Kohl, Veil, Havel in Draghi

Nagrada se imenuje po italijanskem državniku in vizionarju Alcidu De Gasperiju, nekdanjemu predsedniku italijanske vlade, ki skupaj s Francozom Jeanom Monnetom, Luksemburžanom Robertom Schumanom in Nemcem Konradom Adenauerjem velja za enega izmed ustanovnih očetov današnje Evropske unije. Med dosedanjimi prejemniki nagrade so Helmut Kohl, Simone Veil, Václav Havel in Mario Draghi.