Papež se je z Marijo Bernardo Llorente, časnikarko argentinske televizijske postaje Canal Orbe 21, v vatikanskem Domu sv. Marte pogovarjal kmalu po zaključku sinode: v pogovoru je odločno obsodil »hinavščino« sveta, ki govori o miru sredi grozot oboroženih sporov, ter izrazil zaskrbljenost zaradi vedno šibkejšega vpliva najrazličnejših ustanov na svetovno dogajanje. Kot poročajo vatikanski mediji, sta se s sogovornico v pogovoru dotaknila številnih tem, od nekaterih najbolj perečih svetovnih vprašanj do papeževe vizije vedno bolj sinodalne Cerkve, predvsem pa teme »upanja«, ki se bo ponavljala skozi celotno jubilejno leto.

Vojna: »človeški poraz«, ki zahteva nujno ukrepanje

Papež Frančišek je vojno že večkrat označil za »človeški poraz« in vedno znova obžaluje hinavščino narodov, ki se zavzemajo za mir, obenem pa kujejo dobiček s trgovino z orožjem. V svojih nagovorih in pozivih tudi vedno znova obsoja naraščajoče število oboroženih sporov - predvsem nasilje v Ukrajini in Sveti deželi. V tokratnem pogovoru je ponovil svoje trdno prepričanje, da je mir mogoče doseči le s pristnim dialogom in spravo.

Organiziramo mirovne konference in srečanja, ob tem pa še naprej proizvajamo orožje za ubijanje.

Skrbi ga, je slikovito poudaril Frančišek, »da gredo nešteti pozivi k miru s strani mednarodnih organizacij skozi eno uho noter in skozi drugo ven«. Obsodil je »temeljno hinavščino« sveta, ki »govori o miru, obenem pa se oborožuje za vojno«. Znova je opozoril na škodljive posledice trgovine z orožjem in obsodil dejstvo, da »eden največjih donosov na naložbe v Evropi prihaja iz tovarn orožja. Tako organiziramo mirovne konference in srečanja, ob tem pa še naprej proizvajamo orožje za ubijanje.«

Splošna težnja po samouničevanju

Sveti oče je pri tem potegnil vzporednico s svetopisemskim Babilonskim stolpom: namignil je, da človeštvo tvega izgradnjo podobno krhke in nevarne prihodnosti, če bo nadaljevalo po sedanji poti. »Vojna v Sveti deželi danes ni običajna vojna, ki bi se odvijala v skladu z vojnimi pravili. In to je strašno,« tako Frančišek. Ob obsodbi vojne v Ukrajini je ponovil svoje prepričanje, da so »mirovni sporazumi nujno potrebni, toda ko govorimo o miru, se ljudje začnejo sprenevedati«. Papež priznava, da so sodobni spori zelo kompleksni, ob tem pa kot vzroke za neučinkovitost mednarodnih mehanizmov navaja odpoved osebne etike in lastne interese.

Če ni dialoga, ne bo miru. (...) Mir dosežemo z dialogom.

»Dialog je temeljnega pomena. Če ni dialoga, ne bo miru. Nehati moramo napadati drug drugega, nehati z uničevanjem drug drugega, začeti moramo sodelovati med seboj. Mir dosežemo z dialogom,« je poudaril sveti oče in opozoril, da si mora Evropska unija še naprej prizadevati za mir. Čeprav so njene ustanove »nekoliko oslabele«, imajo še vedno sposobnost spodbujanja dialoga, je prepričan voditelj Katoliške cerkve.

Boj proti polarizaciji in skrajništvu

Papež v svetu, ki ga vedno bolj razdvajajo ideologije, poziva k vnovični osredinjenosti na resnico in dialog. V pogovoru je posvaril pred nevarnostjo zanikanja in ga označil za »samomorilskega«, državne voditelje pa je pozval, naj se korenin sporov lotijo z iskrenostjo in ponižnostjo. Po njegovih besedah je »zanikanje vedno strupeno«: »Ko človek zanika resničnost, zgodovino, konkretne okoliščine, škodije sam sebi. Le resničnost bo pomagala najti izhod iz oboroženega spora.«

Cerkev ni več usmerjena od zgoraj navzdol. Cerkev niso več škofi, papež, duhovniki, redovnice; Cerkev se izraža od spodaj in tam ustvarja občestvo.

Spregovoril je tudi proti prepletanju religije z državno politiko in opozoril, da takšna zavezništva pogosto vodijo v nestrpnost in preganjanje. Kot zgled sožitja in dialoga je izpostavil Indonezijo, ki jo je obiskal v letošnjem septembru, kjer sta po njegovih besedah »vedno obstajala dialog in spoštovanje med različnimi skupinami. Nikjer nisem zasledil, da bi preganjali kristjane, in tudi drugih religij ne preganjajo. Tam obstaja sožitje, te države so zgled sožitja.«

Argentinska časnikarka Maria Bernarda Llorente se je s papežem Frančiškom pogovarjala v vatikanskem Domu sv. Marte. FOTO: Vatican Media

Sinodalna Cerkev: sprejemanje raznolikosti in vključevanje

Ob premišljevanju o zasedanju škofovske sinode, ki se je sklenilo v letošnjem oktobru, je papež poudaril pomen tega mejnika v svojem papeževanju: »Cerkev ni več usmerjena od zgoraj navzdol,« je pojasnil: »Cerkev niso več škofi, papež, duhovniki, redovnice; Cerkev se izraža od spodaj in tam ustvarja občestvo.« Sinodalno Cerkev opisuje kot Cerkev, ki uspeva »v sožitju sredi kaosa in jo vodi Sveti Duh«: »Ključna beseda je sožitje,« je poudaril papež in spomnil na binkoštno jutro: barbarski kaos, sredi tega kaosa pa je Sveti Duh ustvaril sožitje.

Nihče od nas ni svetnik. Vsi smo grešniki in Cerkev nam pomaga nadoknaditi naše pomanjkljivosti.

Papež je znova poudaril tudi odprtost Cerkve za vse in ponovil svoje povabilo vsem: »Ko smo enkrat notri, skupaj razločujemo.« Spomnil je, kako v Cerkvi »nihče od nas ni svetnik. Vsi smo grešniki in Cerkev nam pomaga nadoknaditi naše pomanjkljivosti. Ne pozabimo: vsi mi, vsi, znotraj Cerkve.«

Odpuščanje v osrčju jubileja 2025

V obdobju, ko se Cerkev pripravlja na jubilej 2025 pod geslom »Romarji upanja«, je papež Frančišek poudaril preobrazbeno moč odpuščanja ter jubilej opisal kot priložnost za osebno in občestveno prenovo. »Bog se nikoli ne naveliča odpuščati, mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje,« je spomnil in dodal, da pri jubileju ne gre za »verski turizem«, temveč za globoko, osebno potovanje k ozdravljenju in obnovi.

Da bi pravilno doživeli jubilej, moramo izhajati iz notranjosti in na nek način nekoliko urediti svojo osebno zgodovino.

»Da bi pravilno doživeli jubilej, moramo izhajati iz notranjosti in na nek način nekoliko urediti svojo osebno zgodovino. V tem smislu je to trenutek odpuščanja, veselja, vnovične vzpostavitve številnih osebnih in družbenih stvari,« je pojasnil v pogovoru za argentinsko televizijo.

Sodelovanje z mladimi

Papež je poudaril tudi pomen vključevanja mladih, za katere je dejal, da »morajo biti ustvarjalni«: »Če mladim ponudite izziv, bodo tako rasli. Če jim ne daš izziva in jim ne pomagaš, da se z njim soočijo, bodo kar naprej krožili okoli nesmislov.«

Z umetno inteligenco moramo vzpostaviti human dialog: to je resnično izziv današnjega časa.

Umetno inteligenco je Frančišek označil za »osupljivo in obenem neskončno orodje« ter pozval k njenemu usklajevanju s človeškimi vrednotami: »Z umetno inteligenco moramo vzpostaviti human dialog.« Sveti oče opozarja, da je to resnično izziv današnjega časa.

Krščanstvo ni ideologija

Ob komentiranju družbenih in kulturnih izzivov, s katerimi se danes soočajo mladi, je papež Frančišek posvaril pred vplivom organizacij, ki gojijo ideološko togost, saj ta po njegovih besedah lahko iznakazi človekovo sposobnost za ljubezen in odnose. Obsodil je tudi napovedana krčenja proračunov na področju izobraževanja, kar je označil kot »načrtovan samomor države« in »zločin«: »Izobraževanje je hrana … hrana za dušo, um in duha.« Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da imajo v današnjem času dostop do izobraževanja »le otroci dovolj premožnih staršev«.

Cerkev je že dobro zasnovana, in sicer po Božjem navdihu, po Svetem Duhu, ki jo vodi, in po odločitvah, ki jih Cerkev sprejema.

Vizija Cerkve v prihodnosti

Na vprašanje o viziji Cerkve v prihodnosti je Frančišek odgovoril, da je Cerkev po njegovem mnenju »že dobro zasnovana, in sicer po Božjem navdihu, po Svetem Duhu, ki jo vodi, in po odločitvah, ki jih Cerkev sprejema«. Sam si predstavlja Cerkev, v katere delovanje so »laiki zelo vključeni«. Župnija mora biti skupnost, je prepričan, »ki sodeluje z duhovnikom in skupaj išče pot.« Pri tem je zelo pomemben dialog in kot poudarja sveti oče, bo »Cerkev še naprej rasla v tej dinamiki«.