Frančišek, ki si je za 43. apostolsko potovanje v tujino izbral azijsko državo med Kitajsko in Rusijo, kjer katoliška skupnost šteje 1500 vernikov, je med sredino splošno avdienco priznal, da bi se nekateri lahko vprašali: Zakaj je papež šel tako daleč, da je obiskal tako majhno čredo vernikov? Odgovoril je: »Ker ravno tam, daleč od soja žarometov, pogosto najdemo znamenja navzočnosti Boga, ki ne gleda na videz, ampak v srce.«

Izrazil je navdušenje nad veliko milostjo, ki jo je doživel v Mongoliji, kjer je srečal »ponižno in veselo Cerkev«. »Lahko pričujem o njihovem veselju, da so bili nekaj dni v središču Cerkve,« je dejal.

Pohvalil je mongolsko misijonsko cerkev, ki se je rodila pred komaj 30 leti po zaslugi apostolske gorečnosti nekaterih misijonarjev iz različnih narodov, ki so prišli v Mongolijo, da bi vdihnili življenje enotni in resnično katoliški skupnosti. Cerkev v Mongoliji se je rodila »na poti ljubezni do bližnjega, ki je najboljše pričevanje vere.« Spomnil je na veselje, ki ga je doživel ob blagoslovu in odprtju Hiše usmiljenja, prve dobrodelne dejavnosti, ki je bila v Mongoliji ustanovljena kot izraz sestavnih delov lokalne Cerkve.

Spomnil je tudi na nedeljsko medversko in ekumensko srečanje ter pohvalil budistično tradicijo v Mongoliji, kjer je veliko ljudi svojo vero živelo v tišini. »Samo pomislimo, koliko semen dobrega na skritem daje kliti vrtu sveta, medtem ko običajno slišimo govoriti le o hrupu, ki ga povzročajo padajoča drevesa,« je dejal Sveti oče.

Kot je poudaril papež, je bil obisk bilo dobro vzpostaviti dialog s tako veliko celino, sprejeti njena sporočila ter spoznati njeno modrost in način, kako gledajo na stvari, razumejo čas in prostor. »Lepo mi je bilo spoznati Mongolce, ki cenijo svoje korenine in tradicijo, spoštujejo starejše in živijo v sožitju z okoljem. So ljudje, ki zrejo v nebo in čutijo dih stvarstva,« je poudaril Sveti oče. Ob spominu na brezmejna in tiha prostranstva Mongolije je papež vernike pozval, naj se mu pridružijo v prizadevanju za »širjenje meja naših pogledov, da bi videli v drugih dobro in bili sposobni razširiti svoja obzorja.«