Papež Frančišek je na praznik apostolov Petra in Pavla objavil pismo o bogoslužni vzgoji Božjega ljudstva. V njem ni poskušal izčrpati vseh vidikov te bogate teme, ampak dati le nekaj izhodišč glede občutka za lepoto bogoslužja, potrebe po bogoslužni vzgoji in pomena ars celebrandi (umetnosti obhajanja bogoslužja), pri kateri so udeleženi vsi krščeni. O namenu dokumenta je zapisal: »S tem pismom želim preprosto povabiti vso Cerkev, da ponovno odkrije, varuje in živi resnico in moč krščanskega bogoslužja,« in dodal, da želi, da njegove lepote »ne bi izkrivilo površinsko in omejeno razumevanje njegove vrednosti ali še huje, da je ne bi zlorabljali v službi kakršne koli ideološke vizije.« Bogoslužje navsezadnje izhaja iz Jezusove »srčne želje« (desiderio desideravi; Lk 22,15), da bi z nami jedel pri pashalni večerji, da bi bili deležni njegove velikonočne skrivnosti.

Vzgoja za simbolno

V pismu ima osrednjo vlogo bogoslužna vzgoja, ki se kaže v dv...