Blaise Pascal (1623-1662) je bil francoski znanstvenik, ki je pomagal postaviti temelje sodobne teorije verjetnosti, izumil eno prvih oblik računala in opredelil načelo hidravlike, ki je odtlej v fiziki znano kot »Pascalov zakon«, spominjajo pri CNA. V zadnjih letih življenja se je matematik, fizik in filozof posvetil krščanski apologetiki.

Pascal, po papeževih besedah »zaljubljen v Kristusa«, se je s svojimi besedami lahko dotaknil vsakogar, saj je z občudovanjem govoril o stanju človeka. Osrčje Pascalovega glavnega dela Misli (v izvirniku Pensees) predstavljata Jezus in Sveto pismo. »Kot kristjan želi [Pascal] govoriti o Jezusu Kristusu tistim, ki so prehitro sklenili, da ni trdnega razloga za vero v resnice krščanstva,« je zapisal sveti oče. Pascal pa »iz svoje izkušnje ve, da vsebina Božjega razodetja ne le ne nasprotuje zahtevam razuma, ampak ponuja neverjeten odgovor, ki ga nobena filozofija sama ne bi mogla doseči«.

Neutruden iskalec resnice

Osem strani dolg dokument je poln navedkov iz Pascalovih Misli, njegovega najbolj znanega dela krščanske apologetike, ki je po filozofovi smrti izšlo iz njegovih zapiskov in fragmentov rokopisa. Papež francoskega misleca opisuje kot »človeka svojega časa, ki je mojstrsko razumsko zagovarjal krščansko vero«: »Pascal je svoje življenje že od otroštva posvetil iskanju resnice. Z uporabo razuma je iskal njene sledi na področjih matematike, geometrije, fizike in filozofije, pri tem pa je odkril izjemne stvari in že v mladosti dosegel veliko slavo,« piše papež Frančišek.

»Toda s temi dosežki se ni zadovoljil. V stoletju velikega napredka na številnih področjih znanosti, ki ga je spremljal naraščajoči duh filozofskega in verskega skepticizma, se je Blaise Pascal izkazal kot neutruden iskalec resnice, 'nemirni' duh, odprt za vedno nova in večja obzorja,« njegov »briljantni in radovedni um« pa ni nikoli nehal premišljevati o starodavnem in vendar vedno novem vprašanju, ki se poraja v človeškem srcu: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? (Ps 8,5). Papež poudarja, da se Pascal »nikoli ni sprijaznil z dejstvom, da nekateri moški in ženske ne le ne poznajo Jezusa Kristusa, ampak iz lenobe ali zaradi svojih strasti ne jemljejo resno evangelija«. Francoski filozof je v svojih Mislih zapisal, da je »nesmrtnost duše za nas tako pomembna, nekaj, kar se nas tako globoko dotakne«, in da do tega nikakor ne smemo biti brezbrižni.

Papež v dokumentu omenja tudi Pascalovo vpletenost v spore med jezuiti in janzenisti.

Papež v dokumentu omenja tudi Pascalovo vpletenost v spore med jezuiti in janzenisti: Pascal je namreč napisal vrsto pisem, znanih kot »Provincialna pisma«, ki so bila zelo kritična do jezuitov. Spori so se nanašali predvsem na vprašanje Božje milosti in odnosa med milostjo in človeško naravo, zlasti našo svobodno voljo.

Papež, tudi sam jezuit, stopi Pascalu v bran, ob tem pa najprej zapiše, da Pascal »ni bil naklonjen temu, da bi se postavil na eno ali drugo stran«, vendar so ga »janzenisti zaradi njegove izjemne retorične spretnosti zadolžili, naj jih brani«. Pascal je sam priznal, tako Frančišek, da je »več predlogov, ki so veljali za 'janzenistične', res v nasprotju z vero«, zato »priznajmo Pascalu odkritost in iskrenost njegovih namenov«.

Blaise Pascal. FOTO: Wikipedia

Namig na beatifikacijo?

Dejstvo, da se je papež Frančišek velikemu mislecu poklonil v obliki apostolske spodbude, bi lahko nakazovalo Pascalovo bližnjo beatifikacijo, pišejo pri avstrijskem Kathpressu. Pred šestimi leti je papež v pogovoru za medije dejal, da bi si filozof to zaslužil.

Blaise Pascal se je že kot otrok ukvarjal z matematiko in fiziko ter leta 1642 izumil računski stroj, predhodnik današnjih računalnikov.

Pascal se je rodil 19. junija 1623 v osrednji Franciji, umrl je 19. avgusta 1662 v Parizu. Že kot otrok se je ukvarjal z matematiko in fiziko ter leta 1642 izumil računski stroj, predhodnik današnjih računalnikov. Kot mladenič je leta 1654 doživel nekakšno mistično izkušnjo preporoda. Svojega glavnega dela o krščanstvu, Misli, ni uspel dokončati, kljub temu pa je to še vedno eno najbolj branih filozofsko-religioznih besedil.

Znan je odlomek, ki je postal znan kot Pascalova stava: po njem tisti, ki stavi na obstoj Boga, dobi vse, če Bog dejansko obstaja; toda tudi če Bog ne obstaja, je stava s Pascalovega vidika vredna: dobro, Bogu všečno življenje je nagrada samo po sebi.

Kardinal Tolentino: papež je »Pascalov velik občudovalec«

Kardinal Tolentino de Mendonça, prefekt vatikanskega dikasterija za kulturo in izobraževanje, je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi apostolske spodbude poudaril, da je papež Frančišek »velik občudovalec« Blaisa Pascala.

Kardinal je opozoril, poroča spletni portal Vatican News, da je papež izdal (ali namerava izdati) več tovrstnih apostolskih pisem o osebnostih, kot sta Dante Alighieri in sveta Terezija Deteta Jezusa, ki jih označuje kot kot »svetilnike« za sodobni svet. Pascal, je dejal portugalski kardinal, je takšen svetilnik, saj »združuje vse«: znanost in vero, filozofijo in matematiko, duhovnost in praktično miselnost.

Poudaril je tudi, da pismo papeža Frančiška poleg tega, da obravnava znane vidike življenja francoskega pisatelja, predstavlja izviren prispevek, saj se poglablja v manj znana področja, kot je njegova skrb za uboge.