Papež ob tretji obletnici Hamasovega napada na Izrael: »Doklej še, Gospod?«
Papež ob tretji obletnici Hamasovega napada na Izrael: »Doklej še, Gospod?«
Največ žrtev beležijo prebivalci Gaze, ki je v zadnjem času znova tarča izraelskih napadov. V začetku oktobra je izraelska vojska v zračnem napadu zadela stanovanjsko stavbo v soseski Rimal v zahodnem delu Gaze. V napadu je življenje izgubilo pet civilistov, mnogi so bili ranjeni.
Papež Leon XIV. je po zadnjem napadu poslal sožalno sporočilo Gabrielu Romanelliju, župniku katoliške župnije Svete družine v Gazi, kardinal Pizzaballa pa je pred tragično obletnico za italijanski časnik La Repubblica spregovoril o tamkajšnjih razmerah in poudaril, da so se humanitarne razmere poslabšale ter da Izraelci in Palestinci še vedno doživljajo globoke in nerešene travme.
Oktobrski napad je znova opozoril na dramatične razmere prebivalcev te majhne in povsem izčrpane območne krščanske skupnosti, ki kljub vsemu ostaja povezana in si še naprej prizadeva za mir. Kot poročajo vatikanski mediji, sta bili med žrtvami zadnjega bombnega napada tudi Maysa Khader Ibrahim Abu Daoud in njena hči Mary Hafez Michel Najjar, grškokatoliški vernici, ki sta bili del krščanskega občestva v Gazi. Šele pred kratkim sta našli novo zatočišče, v želji, da začneta novo življenje v državi, kjer sicer že primanjkuje upanja na vseh ravneh.
Hvala, ker spremljate župnijo in vse te ljudi, ki si želijo živeti v miru.
Doklej še, Gospod?
Papež Leon XIV. je v sporočilu župniku Romanelliju izrazil svojo bolečino:
»Dober dan, oče Gabriel. Odkar sem izvedel za bolečo novico o smrti Mayse in Marije, Boga prosim zanju, za njuni družini in za vso skupnost v Gazi. Doklej še, Gospod? Hvala, ker spremljate župnijo in vse te ljudi, ki si želijo živeti v miru. Pošiljam vam svoj blagoslov in prisrčen objem.«
Besede »Doklej še, Gospod?«, ki odmevajo kot krik, pozivajo k koncu sovraštva in uničenja, ki že leta pustošita Gazo. Besedam Petrovega naslednika se pridružuje latinski patriarh Jeruzalema, kardinal Pierbattista Pizzaballa, ki je v imenu duhovnikov in celotne škofije izrazil globoko sožalje župniji ter obsodil tragično izgubo nedolžnih življenj.
Gabriel Romanelli, župnik v Gazi. FOTO: Vatican Media
Zračni napadi na Gazo še naprej zadevajo gosto poseljena območja.
Razmere na terenu
Medtem razmere na terenu ostajajo dramatične. Zračni napadi na Gazo še naprej zadevajo gosto poseljena območja. Po poročilih bolnišnice Al Shifa so ranjeni v sobotnem bombnem napadu v zelo resnem stanju. Izraelska vojska je napad upravičila s trditvijo, da je bil tarča poveljniški center ali eden od voditeljev Hamasa, krvavo ceno pa so znova plačali palestinski civilisti. Stanovanjsko okrožje Rimal, nekoč gospodarsko in živahno središče mesta, je zdaj malodane skrčeno na kup ruševin. Medtem ko se mednarodna diplomacija trudi najti rešitev za trajno premirje, območna Cerkev – ki jo na terenu vodijo župnik Romanelli in sestre misijonarke ljubezni – še naprej ostaja zadnji branik upanja in humanitarne pomoči za stotine razseljenih ljudi, ki nimajo več varnega doma.
V izjemno negotovih razmerah je latinski patriarhat poslal konkretno znamenje trdoživosti in upanja z vnovičnim odprtjem župnijske šole v Gazi.
Kardinal Pizzaballa o trenutnem stanju
V pogovoru za italijanski časnik La Repubblica je kardinal Pizzaballa pred današnjo tragično obletnico poudaril, da Izraelci in Palestinci še vedno živijo v globoki in nerazrešeni travmi. Opozoril je, da sta vsakdanje življenje in humanitarne razmere še slabši kot prej, medtem ko se strukturna obnova sploh še ni začela.
Kardinal je izrazil zaskrbljenost ob prihajajočem zimskem obdobju in poudaril, da bo deževje velik problem za vse, ki živijo v šotorih. V teh izjemno negotovih razmerah je latinski patriarhat želel poslati konkretno znamenje trdoživosti in upanja z vnovičnim odprtjem župnijske šole v Gazi. Dogodek je imel močno simbolno in čustveno vrednost za celotno skupnost, kardinal Pizzaballa pa je poudaril, kako želijo s tem sporočiti, da se ne bodo predali.
Pred volitvami, ki so razpisane za konec novembra, je latinski patriarh Jeruzalema izpostavil njihovo simbolno vrednost, saj bi lahko prinesle možnost za preobrat prihodnjih političnih razmer na celotnem območju.



